Ali kako naj človek ostane dober v pokvarjenem svetu? Na vprašanje o vedno novih oblikah, predvsem pa zastrašujočih razsežnostih zasvojenosti v našem času namreč mnogi odgovarjajo, da do tega prihaja predvsem zaradi okolja, v katerega je posameznik vržen. Katera znamenja (oziroma izsledki raziskav) kažejo, da je to res? Ali je mogoče verjeti trditvam, da si sodobna porabniška družba, namesto da bi bila človeku v oporo za osebno rast, posameznika podreja, z njim manipulira, ga zapeljuje in mu obljublja predvsem avanturo? Ali je potemtakem družba velika zapeljivka? Ali se je sredi takšnih okoliščin sploh mogoče uspešno upreti takšnim skušnjavam? Ali nam je vernost, ki nas uči prositi »in ne vpelji nas v skušnjavo«, lahko v oporo?
Vinko Potočnik, rojen leta 1947 v Ravnah pri Šoštanju, je bil po študiju teologije v Ljubljani in Mariboru leta 1972 posvečen v duhovnika. Po dveh letih kaplanske službe je nadaljeval študij družbenih ved v Rimu (doktorat 1980) in psihoterapije v Avstriji (diplomiral v Gradcu leta 1986). Osem let je bil duhovnik za študente in izobražence v mariborski škofiji. Je izredni profesor za sociologijo religije na Teološki fakulteti in prodekan za znanstveno raziskovalno delo. Posveča se predvsem raziskovanju vernosti v Sloveniji in v srednji Evropi (v nekdanjih komunističnih deželah) in o tem objavlja članke v domačem in tujem tisku.
