Entry: OZNANILA 11/2006 26.5.06



PASTORALNO LETO ODDALJENIH
ODDALJENI — POT CERKVE
 
Tipologije oddaljenih – bolezen in smrt
Ob smrti bližnjega se v človeku zbudijo tesnoba, sveti srh in ogroženost. Vsa sredstva obvladovanja problemov in obrambni mehanizmi, ki jih pridoma uporabljamo skozi življenje, na tem mestu odpovejo. To, da takorekoč vsi oddaljeni za rajne svojce hočejo imeti cerkveni pogreb in da se jim zdi samoumevno, da bodo tudi samo cerkveno pokopani, ter da na sploh veliko dajo na kult rajnih (mimogrede: Slovenija je morebiti edina dežela na svetu, kjer nagrobne sveče lahko kupimo tudi na pošti ali celo pri mesarju), ni indiferentno. Kaže na preživetje in trdoživost temeljne religioznosti, ki se je po naukih nekaterih antropologov začela ravno z obrednim pokopavanjem umrlih. Kaže še na to, da se človek vendarle zaveda svoje šibkosti in ranljivosti, iz katere se rojeva klic po Bogu. Niso redki primeri, ko vstop v vdovstvo sovpada z verskim preporodom. Plenarni zbor direktno pravi: » Na novo bo potrebno ovrednotiti tudi zakramentale, kot so pogreb in blagoslovi, saj je njihovo obhajanje lepa priložnost za posredovanje evangeljskega oznanila tudi obrobnim vernikom« (PZ 124).
 
PASTORALNI DAN
2. ARHIDIAKONATA
Bliža se pastoralni dan Gorenjske, torej 2. arhidiakonata, ki ga vodi g. prelat in kanonik Anton Slabe. Iz tega dne naj bi se rodilo močnejše občutje naše povezanosti, se izoblikovale nove usmeritve in spodbude za življenje Cerkve v prihodnosti; predvsem pa bi radi zajeli novo, svežo mero veselja in zaupanja, saj nas je Bog sprejel med svoje, nam govori, nas hrani in vodi, da bi bili tudi njegove priče in sodelavci sredi sveta. Pastoralni dan naj bi bil tudi zametek, če  Bog tako želi, tudi zametek nove škofije v bodočnosti.
Naš pastoralni dan bo v soboto, 3. junija v Velesovem, kjer je najstarejša slovenska Marijina božja pot.
Zanj smo izbrali geslo: POSVEČENI ZA UPANJE in mu dodali misel: SVETI DUH GRADI ŽIVO CERKEV.
Spored: ob 9.30 uri skupna molitev, ki jo pripravijo sestre redovnice
10.00 predavanje p. Branka Cestnika o vsebini dneva
11.00 se bomo razdelili v šest skupin in se v njih menili: o družini, o mladih, o šili in vzgoji, o ostarelih, o dobrodelnosti, o duhovnih poklicih.
Medtem bo v cerkvi češčenje in molitev pred Najsvetejšim
12.30 čas za kosilo iz popotne torbe
 13.30 bo skupni program in povzetek dela posameznih skupin
15.00 bo sklep s sveto mašo, ki jo bo vodil ob somaševanju škof dr. Anton Jamnik
Arhidiakon vabi v Velesovo VSE: duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, saj gre za nas, za vso Cerkev, pa tudi za tiste, ki nas gledajo le od zunaj ter za vsaj majhen delež za duhovno in versko prenovo našega naroda.
 
PRAZNIK NAŠIH FARNIH ZAVETNIKOV
31. maja praznujejo naši farni zavetniki: sv. Kancij, Kancijan, Kancijanila in sv. Prot-mučenci. Ob prazniku imamo v župniji celodnevno češčenje z veliko željo, da bi mnogi zavili ta dan v našo cerkve in se pridružili molitvi.
 
RAZPORED ČEŠČENJA SRT:
8.00 – sveta maša
9.00 – 10.00 – moli KS Čirče
10.00 – sveta maša
11.00 – 12.00 – moli KS Kranj Center
12.00 – 15.00 – ni češčenja
15.00 – 16.00 – moli KS Huje in Planina
16.00 – 17.00 – moli KS Bratov Smuk in Primskovo
17.00 – 18.00 – molijo člani ŽPS in duhovna gibanja
18.00 – sklep češčenja s sveto mašo, vodi p. Stane Zore
Na binkoštno nedeljo, 4. junija je za našo župnijo žegnanje- smn, zato je pri vseh mašah nabirka za našo cerkev.
 
SKLEP VEROUKA
 Veroučenci dobijo spričevala v času rednega verouka od 29. maja do 2. junija in opravijo spoved. Spričevala vrnejo v tednu po binkoštih v času rednega verouka. Vpisovanje vseh veroučencev v naslednji letnik verouka bo zadnje dneve avgusta.
 
TEČAJ ZA ZAROČENCE
BO V POLETNEM ČASU JUNIJA IN AVGUSTA, NE PA JULIJA IN SEPTEMBRA.
 
ŽIVI ROŽNI VENEC
Srečanje molivcev bo v soboto, 3. junija ob 9.30 na Brezjah za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za njihovo stanovitnost in svetost.
 
 

KAR JE V TELESU DUŠA, TO SO NA SVETU KRISTJANI

 V sodobnem molitveniku francoskega duhovnika Michela Quoista z naslovom "Ko vse življenje postane molitev" najdemo tudi molitev Vse. V njej razmišlja o Jezusovih besedah učencem, da jih bo svet sovražil, če bodo živeli dosledno po njegovem nauku ljubezni do malih in preziranih. Ob tem pisatelj pripoveduje Gospodu tole: "Slišal sem duhovnika, ki evangelij živi, oznanjati evangelij. Mali, ubogi so bili navdušeni, veliki, bogati so se pohujševali. In premišljeval sem, da ne bi bilo treba dolgo oznanjati evangelija, da bi se mnogi tisti, ki prihajajo redno v cerkev, oddaljili, in bi jo tisti, ki ne prihajajo, napolnili. Na misel mi je prišlo, da je slabo znamenje za kristjana, če ga spoštujejo 'boljši ljudje'. Menim, da bi morali kazati na nas s prstom in nas imeti za norce in revolucionarje; zdi se mi, da bi morali zoper nas podpisovati razglase, nam delati težave … morali bi nas poskušati uničiti."

To se je dejansko dogajalo v vseh dobah dvatisočletne zgodovine Kristusove Cerkve, ki jo je v koreninah zalila kri krščanskih mučencev prvih stoletij. Poganski rimski imperij je kristjane preganjal in moril zaradi njihove drugačnosti. Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa zapisal: "Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih in jih vendar obsojajo; moré jih in jih s tem oživljajo. Ubogi so in bogaté mnoge; vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …" Svoje naštevanje lastnosti kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: "Da na kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu kristjani."

 

   0 comments

Leave a Comment:

Name


Homepage (optional)


Comments