ŽUPNIJA KRANJ
 

farna oznanila.................







sidro
Župnija Kranj
Tavčarjeva 43
SI – 4000 Kranj


tel 04 280 72 00
faks 04 280 72 18



Naše strani:
- za birmance
- za animatorje
- ...









Svete maše:


- ob nedeljah
ob 8.00, 9.00, 10.30
in ob 19.00 pozimi
oziroma ob 20.00 poleti



- ob praznikih
ob 8.00, 10.30 in 19.00


- med tednom
ob 7.30 in 19.00









Sveti Kancijani,
farni zavetniki








URADNE URE:
PONEDELJEK
8.00 ~ 10.00 in 18.00 ~ 18.45
ČETRTEK
8.00 ~ 10.00 in 18.00 ~ 18.45
PETEK
8.00 ~ 10.00

(Julija in avgusta samo takoj po sv. maši.)

OB TORKIH, SREDAH,
SOBOTAH IN NEDELJAH,
DRŽAVNIH IN CERKVENIH PRAZNIKIH
NI URADNIH UR,
ZA NUJNE PRIMERE SO VEDNO.









Prelat Stanislav Zidar,
župnik in dekan








Povezave:




Katoliška Cerkev
na Slovenskem



Dekanijski odbor
za zakon in družino



Župnija
Kranj - Zlato polje




Sveto pismo na spletu



Pristan Duha



Kako brati
Božjo besedo?



KARITAS



Skupnost katoliške mladine



Katoliški Študentski Center
SINAJ




ŠKOFIJSKI ODBOR ZA MLADINO
Maribor




Slovenski katoliški izobraženci



Mladinsko - informacijski
center (MIC)




Društvo mladinski ceh



Spletni časopis
Mladinski voditelj




Družinski portal



SkavtNET



50 vprašanj
o življenju in ljubezni



Forumi
Katoliške Cerkve na Slovenskem



Ameriški škofje
o filmih




Vreme: ARSO



Stanje na cestah: AMZS



Župnija Kranj ne prevzema odgovornosti za vsebino strani, kamor vas privedejo navedene povezave!

























<< June 2006 >>
Sun Mon Tue Wed Thu Fri Sat
 01 02 03
04 05 06 07 08 09 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30



Contact Me

If you want to be updated on this weblog Enter your email here:























9.6.06
OZNANILA 12/06

 

PASTORALNO LETO ODDALJENIH

ODDALJENI — POT CERKVE

  Nereligiozne dejavnosti občestva.                                                                            

 Tipična tovrstna župnijska dejavnost je obnova stavb. Kjer se še dogajajo množične prostovoljne akcije, s primernim povabilom ni težko privabiti oddaljenih. Prispevali bodo sredstva, znanje in čas, da bo npr. farna cerkve zasijala v novi fasadi ali se obnovilo župnišče.  Pri tem ne gre samo za prispevek k lepši krajini (sosedu ali bencinskemu servisu ne prispevamo ničesar za lično fasadi) in za splošno potrebo po druženju skozi delo, gre še za globlje priznavanje simbolov občestva, kar sakralne zgradbe so. Včasih se iz teh akcij ponovno vzpostavi vez z občestvom in opravi tiha sprava in sožitje. Spet smo v polju govorice, ki ni striktno religiozna, oddaljeni pa se skozi njo sporoča in išče stik.

 

PRAVO RAZMERJE

Če naglašamo Očeta na škodo Sina in Duha, spodmikamo tla svetopisemskim trditvam, da je Bog Ljubezen. 

Pretirano naglašanje Sina kot glave Cerkve lahko postane skušnjava za njene predstavnike, da si prisvajajo preveč oblasti.

Kdor je preveč zagledan v Duha, se spušča v nevarnost, da se bo pretirano skliceval na njegove navdihe.

Razmerja treh oseb v Bogu so usklajena. Izziv za nas, naj jih usklajujemo tudi mi.

 

Bodi orodje: iz zlata ali iz jeka, iz platine ali iz železa, veliko ali majhno, fino ali grobo. Vsa so koristna: vsak ima svojo vlogo. Kot v materialnem svetu: kdo more reči, da je mizarjeva žaga manj koristna kot nož kirurga? Tvoja naloga je biti orodje. (Josemaria Escriva )

"Ne boj se, samo veruj!" je dejal Jezus načelniku shodnice, ki se je zatekel k njemu s prošnjo, da bi ozdravil njegovo hčerko. Podobno pravi tudi nam vsak dan, zlasti v težkih trenutkih življenja: "Ne boj se, samo veruj! Veruj, da te vsak hip vidim in z ljubeznijo spremljam vsak tvoj korak. Veruj, da tvojo pot vodim tako, da ne zgrešiš svojega cilja, ki je večna sreča v meni."

 

 Zakrament duhovniškega posvečenja

        Vsak kristjan postane deležen Jezusovega kraljevskega duhovništva že pri krstu in birmi. Duhovniško posvečenje pa pooblasti duhovnika, da pri maši spremeni kruh in vino v Kristusovo telo in kri ter s tem izpolni Kristusovo oporoko. Daje mu oblast, da oznanja veselo oznanilo, da v zakramentu pokore sodi in odpušča v Kristusovem imenu in sprejme poslanstvo biti dober pastir svoji čredi. V duhovniku častimo Kristusa, čigar namestnik je.

Duhovništvo se je v katoliški Cerkvi predajalo dalje v neprekinjeni verigi  do današnjih dni. V moči Kristusovega pooblastila in v njegovem imenu sredi občestva darujejo duhovniki evharistično daritev, predsedujejo evharističnemu zboru, vodijo molitve in oznanjajo odrešenjsko oznanilo.

Z neporočenim načinom življenja skuša duhovnik slediti Kristusu in pričevati zanj.

Zakrament duhovniškega posvečenja običajno delijo v stolnici. Izkoristimo priložnost, da sodoživimo duhovniško posvečenje. Na četrto nedeljo po veliki noči še posebej molimo za duhovne poklice. To je nedelja dobrega pastirja. V vsaki župniji naj bi tudi gojili molitev za duhovne poklice.

  

MAŠNIŠKA POSVEČENJA V LETU 2006 V NAŠI NADŠKOFIJI

Mašniško posvečenje bo 29. junija ob 9. uri v ljubljanski stolnici.

Peter Bregar, roj. 24. 1. 1979, iz župnije Ljubljana-Šentvid

Matjaž Celarc, roj. 8. 6. 1979, iz župnije Ljubljana – Polje

Gregor Luštrek, roj. 21. 2. 1973, iz župnije Sora.

Dne 29. okotbra 2006 bo naknadno posvečen še diakon Alek Zwitter, roj. 16. 3. 1974, iz župnije Ljubljana – Sv. Peter.

Letošnja bera novomašnikov je izredno nizka. Božje ljudstvo ne bo obupalo, saj živimo v duhu Jezusovih besed: Ne boj se mala čreda! Toda ne pozabimo na odprtost življenju in molitev za nove duhovne poklice.

 

35. ŠKOFIJSKO CELONOČNO PEŠ ROMANJE MLADIH NA BREZJE

Škofijski odbor za mladino ob koncu šolskega leta vabi na škofijsko celonočno peš romanje mladih na Brezje. Romanje bomo začeli v petek, 23. junija, ob 20.00 v Šentvidu nad Ljubljano s sv. mašo. Nočno bogoslužje v Kranju bo ob 01.30. Romanje pa bomo sklenili v soboto, 24. junija, ob 6.30 uri s sv. mašo, ki jo bo vodil škof dr. Anton Jamnik. Za povratek z Brezij bodo na voljo posebni avtobusi. Na romanju nas bo povezovalo geslo: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119:105).

KANCIJANOVI OTROCI

Vabimo otroke od 5. leta starosti dalje k malim pevskim vajam z Angelo Tomanič ob torkih od 17.00 do 17.45 ure. Kaj so se naučili, bi pokazali o božiču in še kdaj.

Začetek v torek, 13. junija na Tavčarjevi 39, I. nadstropje levo.

PRIPELJITE JIH, PETJE OSREČUJE!

 PRAZNIK – SV. REŠNJE TELO IN KRI

 V četrtek, 15. junija je zapovedani praznik Sv. Rešnje telo in kri. V domači župniji bo slovesna procesija po večerni maši po cerkvi kot vedno. Zunanja slovesnost bo na Primskovem v nedeljo, 18. junija ob 9. uri. Vabimo vas, da se procesije udeležite tudi z banderi naše župnije. Pogovorite se med seboj!

 SREČANJE MINISTRANTOV

V soboto, 17. junija bo dekanijsko srečanje ministrantov v župniji Naklo. Srečanje se bo začelo ob 10. uri s sv. mašo, nato bo kviz in zabavne igre. Dne 26. junija bodo ministrantje ter pevci mladinskega pevskega zbora Škrjančki imeli izlet v Gardaland.

 ROMANJE BOLNIKOV

Letošnje romanje bolnikov na Brezje bo v soboto, 17. junija. Skupnega romanja ne bo. Vabljeni ste domači, da omogočite svojim ostarelim in bolnikom, da obiščejo Marijino svetišče! Romarska maša bo ob 10.30 uri.

 V Čirčah v poletnem času ne bo svete maše. Žegnanje bo 6. avgusta s slovesno blagoslovitvijo Slomškovega okna.

 V nedeljo, 18. junija bo nabirka za novo cerkev na Viru pri Domžalah. Vsem darovalcem iskrena hvala!

 LETOŠNJA DELA V ŽUPNIJI

Letos smo zastavili obnavljanje naših prostorov že sredi zime. Tako smo obnovili župnijsko dvorano, stanovanje na Tavčarjevi 39, fasado na Pungartu, streho na župnišču Tavčarjeva 43 in seveda vrnjeno gospodarsko poslopje - bivši hlevi, ki so bili v obupnem stanju ob vrnitvi lastniku – župniji.


Objavil kaplan ob 15:31


Kaj pa vi pravite?




26.5.06
OZNANILA 11/2006

PASTORALNO LETO ODDALJENIH
ODDALJENI — POT CERKVE
 
Tipologije oddaljenih – bolezen in smrt
Ob smrti bližnjega se v človeku zbudijo tesnoba, sveti srh in ogroženost. Vsa sredstva obvladovanja problemov in obrambni mehanizmi, ki jih pridoma uporabljamo skozi življenje, na tem mestu odpovejo. To, da takorekoč vsi oddaljeni za rajne svojce hočejo imeti cerkveni pogreb in da se jim zdi samoumevno, da bodo tudi samo cerkveno pokopani, ter da na sploh veliko dajo na kult rajnih (mimogrede: Slovenija je morebiti edina dežela na svetu, kjer nagrobne sveče lahko kupimo tudi na pošti ali celo pri mesarju), ni indiferentno. Kaže na preživetje in trdoživost temeljne religioznosti, ki se je po naukih nekaterih antropologov začela ravno z obrednim pokopavanjem umrlih. Kaže še na to, da se človek vendarle zaveda svoje šibkosti in ranljivosti, iz katere se rojeva klic po Bogu. Niso redki primeri, ko vstop v vdovstvo sovpada z verskim preporodom. Plenarni zbor direktno pravi: » Na novo bo potrebno ovrednotiti tudi zakramentale, kot so pogreb in blagoslovi, saj je njihovo obhajanje lepa priložnost za posredovanje evangeljskega oznanila tudi obrobnim vernikom« (PZ 124).
 
PASTORALNI DAN
2. ARHIDIAKONATA
Bliža se pastoralni dan Gorenjske, torej 2. arhidiakonata, ki ga vodi g. prelat in kanonik Anton Slabe. Iz tega dne naj bi se rodilo močnejše občutje naše povezanosti, se izoblikovale nove usmeritve in spodbude za življenje Cerkve v prihodnosti; predvsem pa bi radi zajeli novo, svežo mero veselja in zaupanja, saj nas je Bog sprejel med svoje, nam govori, nas hrani in vodi, da bi bili tudi njegove priče in sodelavci sredi sveta. Pastoralni dan naj bi bil tudi zametek, če  Bog tako želi, tudi zametek nove škofije v bodočnosti.
Naš pastoralni dan bo v soboto, 3. junija v Velesovem, kjer je najstarejša slovenska Marijina božja pot.
Zanj smo izbrali geslo: POSVEČENI ZA UPANJE in mu dodali misel: SVETI DUH GRADI ŽIVO CERKEV.
Spored: ob 9.30 uri skupna molitev, ki jo pripravijo sestre redovnice
10.00 predavanje p. Branka Cestnika o vsebini dneva
11.00 se bomo razdelili v šest skupin in se v njih menili: o družini, o mladih, o šili in vzgoji, o ostarelih, o dobrodelnosti, o duhovnih poklicih.
Medtem bo v cerkvi češčenje in molitev pred Najsvetejšim
12.30 čas za kosilo iz popotne torbe
 13.30 bo skupni program in povzetek dela posameznih skupin
15.00 bo sklep s sveto mašo, ki jo bo vodil ob somaševanju škof dr. Anton Jamnik
Arhidiakon vabi v Velesovo VSE: duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, saj gre za nas, za vso Cerkev, pa tudi za tiste, ki nas gledajo le od zunaj ter za vsaj majhen delež za duhovno in versko prenovo našega naroda.
 
PRAZNIK NAŠIH FARNIH ZAVETNIKOV
31. maja praznujejo naši farni zavetniki: sv. Kancij, Kancijan, Kancijanila in sv. Prot-mučenci. Ob prazniku imamo v župniji celodnevno češčenje z veliko željo, da bi mnogi zavili ta dan v našo cerkve in se pridružili molitvi.
 
RAZPORED ČEŠČENJA SRT:
8.00 – sveta maša
9.00 – 10.00 – moli KS Čirče
10.00 – sveta maša
11.00 – 12.00 – moli KS Kranj Center
12.00 – 15.00 – ni češčenja
15.00 – 16.00 – moli KS Huje in Planina
16.00 – 17.00 – moli KS Bratov Smuk in Primskovo
17.00 – 18.00 – molijo člani ŽPS in duhovna gibanja
18.00 – sklep češčenja s sveto mašo, vodi p. Stane Zore
Na binkoštno nedeljo, 4. junija je za našo župnijo žegnanje- smn, zato je pri vseh mašah nabirka za našo cerkev.
 
SKLEP VEROUKA
 Veroučenci dobijo spričevala v času rednega verouka od 29. maja do 2. junija in opravijo spoved. Spričevala vrnejo v tednu po binkoštih v času rednega verouka. Vpisovanje vseh veroučencev v naslednji letnik verouka bo zadnje dneve avgusta.
 
TEČAJ ZA ZAROČENCE
BO V POLETNEM ČASU JUNIJA IN AVGUSTA, NE PA JULIJA IN SEPTEMBRA.
 
ŽIVI ROŽNI VENEC
Srečanje molivcev bo v soboto, 3. junija ob 9.30 na Brezjah za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za njihovo stanovitnost in svetost.
 
 

KAR JE V TELESU DUŠA, TO SO NA SVETU KRISTJANI

 V sodobnem molitveniku francoskega duhovnika Michela Quoista z naslovom "Ko vse življenje postane molitev" najdemo tudi molitev Vse. V njej razmišlja o Jezusovih besedah učencem, da jih bo svet sovražil, če bodo živeli dosledno po njegovem nauku ljubezni do malih in preziranih. Ob tem pisatelj pripoveduje Gospodu tole: "Slišal sem duhovnika, ki evangelij živi, oznanjati evangelij. Mali, ubogi so bili navdušeni, veliki, bogati so se pohujševali. In premišljeval sem, da ne bi bilo treba dolgo oznanjati evangelija, da bi se mnogi tisti, ki prihajajo redno v cerkev, oddaljili, in bi jo tisti, ki ne prihajajo, napolnili. Na misel mi je prišlo, da je slabo znamenje za kristjana, če ga spoštujejo 'boljši ljudje'. Menim, da bi morali kazati na nas s prstom in nas imeti za norce in revolucionarje; zdi se mi, da bi morali zoper nas podpisovati razglase, nam delati težave … morali bi nas poskušati uničiti."

To se je dejansko dogajalo v vseh dobah dvatisočletne zgodovine Kristusove Cerkve, ki jo je v koreninah zalila kri krščanskih mučencev prvih stoletij. Poganski rimski imperij je kristjane preganjal in moril zaradi njihove drugačnosti. Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa zapisal: "Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih in jih vendar obsojajo; moré jih in jih s tem oživljajo. Ubogi so in bogaté mnoge; vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …" Svoje naštevanje lastnosti kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: "Da na kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu kristjani."

 


Objavil kaplan ob 13:08


Kaj pa vi pravite?




12.5.06
Oznanila 10/2006

PASTORALNO LETO ODDALJENIH

ODDALJENI — POT CERKVE

 

Priloľnostna pribliľevanja jedru.

Pri otrocih pride paradoks oddaljenosti na dan na prav poseben način. Po eni strani so poslani k verouku, po drugi varovani pred »preveč resno« vero. Otroci prinesejo s strani starąev s seboj socializacijski imperativ, ki veri kljub vsemu priznava določeno vzgojno avtoriteto, in prinesejo s seboj modernistični sum, ki ne zaupa religiji. Otroci so nekakąna sonda oddaljenih. Z njo sondirajo stanje v Cerkvi in v njeno jedro poąiljajo ąifrirana sporočila. Če otroke verouk osrečuje in jim pomaga pri rasti v zrelejąo osebnost, bodo oddaljeni starąi popuąčali v sumu in rasli v zaupanju. Videli bodo, da »Bog ne ąkodi« in da ni nujno, da je Bog dober le za »deco in stare mame«. ®e sv. A. M. Klaret je poudarjal in učil svoje misijonarje, da se preko otrok pridobivajo odrasli, zato ni vseeno, kakąno sporočilo bomo odpoąiljali preko otrok.

 

15 LET KARITAS V KRANJU

Z nastopom demokracije v Sloveniji je dobila svoje mesto tudi dobrodelna cerkvena organizacija Karitas. Zametki segajo v mesec februar 1991. Nekaj zavzetih gospa se je odločilo, da začnemo z dobrimi deli razveseljevati brezposelne in begunce. Zahteve so bile vedno večje in počasi smo potrebovali vse več sodelavcev, pa tudi boljąo organizacijo. Tako je po prvih letih delovanja prevzel vodstvo Karitas g. Andrej Jeklar. Njegovo delo in zavzetost je dalo pečat naąi Karitas. Po več kot desetih letih je prevzela tajniątvo ga. Ivanka Jenko. G. Andreju se za vse njegovo delo iskreno zahvaljujem z ľeljo, da s svojimi nasveti in izkuąnjami ąe naprej pomaga naąi in njegovi Karitas. Zahvala vsem sodelavcem z veliko ľeljo, da bi se ąe kdo, ki je upokojen, prijavil za delo pri Karitas!

Praznovanje bo v soboto, 20. maja, ob 15. uri. Najprej bo zahvalna sveta maąa, ki je namenjena prav vsem faranom in predvsem bolnikom in ostarelim. Če imate v svoji druľini bolnika ali ostarelega, ga pripeljite v cerkev. Po maąi bo v ľupnijski dvorani ąe kratka akademija in nato pogostitev. Pri maąi in akademiji bo sodeloval Kranjski kvintet in naąi mladi.

Upam, da boste lahko pripeljali k sv. maąi bolne in ostarele, kljub temu, da je mesto zaprto!

 

PASTORALNI DAN

2. ARHIDIAKONATA

 – VELESOVO –

3. JUNIJ 2006

Oľja Gorenjska, ki je v ljubljanski nadąkofiji povezana v drugem arhidiakonatu, obsega pet dekanij: Kranj, ©enčur, ©kofja Loka, Radovljica in Trľič. V boľjem ljudstvu, ki ga vodijo ąkofje, ima poleg osebne vere veliko vrednost tudi zavest skupnosti, ki iz druľine in ľupnije raste v dekanijo in v arhidiakonat ter v vso ąkofijo. Mogoče bo to srečanje prvi zametek nekdaj nove ąkofije za Gorenjsko! Pastoralni dan letos obhajamo po arhidiakonatih.

Namen tega dne je: da spoznamo naą domači, gorenjski arhidiakonat, njegove duhovnike in vernike, njegovo sedanje versko stanje; da se zavemo, koliko darov, ľivih skupnosti in dejavnosti je v njem; pa tudi koliko potreb in moľnosti, problemov in izzivov se v njem poraja. Radi bi spregovorili o odgovornosti za prihodnji rod Gorenjcev, za njihov jezik in kulturo, duhovnost in vero.

OTRO©KI PROJEKTNI ZBOR 2006

Glasbeno druątvo Anton Foerster vabi otroke dekanije Kranj od 8. do 15. leta starosti, ki radi pojejo, da se v času počitnic za teden dni vključijo v OTRO©KI PROJEKRTNI ZBOR 2006 pod vodstvom prof. Damijane Boľič Močnik. Intenzivne vaje bodo potekale v prostorih ľupnije Kokrica v dneh od 21. do 26. avgusta 2006 in se bodo zaključile s koncerti po nekaterih ľupnijah dekanije Kranj.

Avdicija bo v ľupniąču na Kokrici v soboto, 20. in v soboto 27. maja 2006 obakrat ob 10. uri.

Za dodatne informacije pokličite na 040/ 415-677.

 

ZAKONCI ZA KRISTUSA

Katoliąko gibanje Zakonci za Kristusa vabi zakonske pare, samske od 21 let dalje, samohranilke/ce, vdove/ce na seminar z naslovom KR©ČANSKO ®IVLJENJE, ki bo od 19. maja (ob 18. uri) do 21. maja (do 14. ure) v Celju.

Informacije in prijave do 17. maja na: 23-23-116 ali 031/454-831

 

NABIRKA ZA ZAVAROVANJE DUHOVNIKOV

Do danes ąe vedno ni urejeno razmerje med Cerkvijo in drľavo. Tudi sedanja vlada nima politične moči, da bi to uredila, zato je pred nami ponovno nabirka za zavarovanje duhovnikov. Nabirka bo v nedeljo 21. maja. Vsem, ki boste darovali v ta namen, se iskreno zahvaljujeva oba duhovnika!

 

PRO©NJI DNEVI

 Letos so proąnji dnevi 22. 5. na Hujah, 23. 5. v Čirčah in tretji dan v Kranju ob 19. uri. Med maąo se bere ąmarnično branje za otroke. Pri vseh  maąah se pobira puąca za maąni namen.

 

Zakaj toliko ljudi nima

nič od ľivljenja?

Zato,

ker nimajo prijateljev,

ker nimajo nikogar,

ki bi jim stal ob strani.

Ker pogreąajo znamenje,

da jih ima kdo rad.

Ker ni nobene roľe,

ki bi cvetela zanje.

In vendar lahko

roľe naredijo čudeľ!

Ni nujno,

da bi bile dragocene,

lahko so čisto navadne, preproste roľe:

nasmeh, drobna beseda, majhna pozornost.

Najmanjąi cvet,

ki ga dam s srcem,

more povedati

toliko lepega;

pripoveduje čudovito bajko o koąčku nebes na zemlji, kjer so ljudje kakor angeli in drug drugemu blaľijo vsako resnobo,

bolečino in solzo,

kjer ljudje cvetijo drug

za drugega kot roľe.


Objavil kaplan ob 03:08


Kaj pa vi pravite?




2.5.06
OZNANILA 9/2006

 Priložnostna približevanja jedru

Povprečni od Cerkve oddaljeni slovenski kristjan se priložnostno brez večjih zadržkov približa notranjemu cerkvenemu dogajanju, se udeleži kakšnega obreda in se tudi zbliža z duhovnikom ali pastoralnem delu. kakršenkoli je že nagib, da pridejo blizu, in kakorkoli so že nerodni pri tem (npr. žvečenje gumija med obredom), so ti trenutki pastoralno zelo dragoceni.

Dragoceni, ker: razkrinkajo in razodevajo duhovno stanje oddaljenih; oddaljeni v teh primerih kažejo večjo mero odprtosti za nagovor Cerkve kot sicer; oznanjevalcu je s strani oddaljenih priznana vloga oznanjevalca, kar kerigmatični pristop olajša.

Priložnostna približevanja lahko razdelimo v štiri sklope:

1. Veliki prazniki in tradicionalni obredi. Naštejmo jih nekaj: božič, velika noč, krst, birma; blagoslov cest, vozil, tega ali onega; Hubertova maša za lovce, Florjanova za gasilce; tradicionalna maša na romantični podružnici, itd.. Pod lupo lahko vzamemo blagoslov velikonočnih jedil. To je gotovo najbolj množičen verski dogodek na Slovenskem. Množična udeležba krščenih in tudi nekrščenih nam razodeva potrebo po »požegnanosti«, kar je določeno znamenje odprtosti za skrivnostno in sveto. Ravno množičnost pri blagoslovu in ne-možičnost pri vigiliji nam pove, kako daleč v skrivnost vere sežejo oddaljeni.

 

SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ

Kako lepa pesem! Kako lepi spomini starejših na otroška leta! K Marijinemu češčenju - šmarnicam so povabljeni mladi in starejši.

Pri jutranjih mašah bomo brali šmarnice za odrasle z naslovom: KRALJICA MUČENCEV. Slovenski mučenci so vir navdiha in spodbude za življenje po veri tudi sedanjemu rodu in priprošnjiki pri Bogu za dosledno življenje po veri. Občudujemo njihov pogum v soočenju z nasilno smrtjo. Ta pogum pa ni nekaj naključnega, ampak je sad njihovega krepostnega življenja. Tudi krepostno življenje ne nastane samo od sebe, ampak je posledica njihovega pristnega molitvenega življenja in krepčanja v prejemanju zakramentov. Tako je zapisal o letošnjih šmarnicah g. nadškof Alojz Uran.

Otroci in mladi so vabljeni k šmarnicam zvečer ob 19. uri. Šmarnično branje: ODDALJENI, A VENDAR BLIZU sta napisala Branko Balažic in Slavi Selan Trkman. Otroci bodo aktivni pri šmarnicah in dobili vsak dan določeno nalogo in listek, ter tako oblikovali šmarnično pobožnost ne samo v cerkvi, ampak tudi doma, v svoji družini.

 ROMANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH

Romanje bo od 18. do 22. maja v Köeln, ki je lansko leto gostil 20. svetovno srečanje mladih. Tja so romali naši predniki k relikvijam svetih treh kraljev vsako sedmo leto že od 14. stoletja naprej.

Potovanje vodi agencija Zora iz Idrije. Cena romanja za 40 udeležencev bo 72.000 SIT po osebi, pri skupini najmanj 35 oseb pa 74.900 SIT.

Prijave zbira Albina Krek do zapolnitve avtobusa na telefon 04/5147118 ali mobitel 041/ 48 15 47.

 PASTORALNI DAN ARHIDIAKONATA

Pastoralno delo po Pastoralnem občnem zboru-sinodi se nadaljuje. Lani je bil v Stični škofijski pastoralni dan. Letos bo srečanje vseh vernikov v okviru gorenjskega arhidiakonata. Srečanje bo 3. junija v Velesovem od 9. ure 17. ure. Dan bo zaznamovan z molitvijo, pogovori po skupinah, družabnem srečanju in slovesno mašo, ki jo bo daroval pomožni škof dr. Anton Jamnik. Kako lepo bi bilo, da se udeleži tudi naša župnija pastoralnega dneva!

 TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE – VI STE PRIČE– 7. MAJ

Četrta velikonočna nedelja ali nedelja Dobrega pastirja je vsako leto svetovni molitveni dan za duhovne poklice. Naj bo teden molitve en sam klic, ena sama prošnja: Gospod, duhovnikov, redovnikov, redovnic, po svojem Srcu, nam daj!

Ves teden bo župnija usmerjala molitve k Bogu za duhovne poklice. V nedeljo, 7. maja bo dekanija imela uro molitve v Marijini cerkvi na Bregu ob 16. uri.

 KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE – Kompendij je pred kratkim izšel pri založbi Družina. Cena je 4200 SIT.

 Redna seja ŽPS bo v četrtek, 11. maja ob 20. uri v sejni sobi.

 Nabirka 1000 SIT bo v nedeljo, 7. maja za župnijsko cerkev.

 ODDANE MAŠE: za zdravje 4x, za duše v vicah 5x, starši Kert in sestra Marica, v čast S. Duhu za pravo spoznanje 10x, na čast Mariji Pomagaj

 

DOBRI PASTIR POZNA SVOJE OVCE

JEZUS NAS POZNA

Ne samo na splošno, kot imajo na primer na matičnem uradu popis vsega prebivalstva v občini. Za Jezusa nihče izmed nas ni le številka v spisku. Vsakogar pozna osebno, po imenu in po srcu. Za vsakogar ima čas in besedo, vsakomur pripravlja poseben prostor pri Očetu.

 


Objavil kaplan ob 12:45


Kaj pa vi pravite?




9.4.06
OZNANILA 8/2006

 VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
 
 Drage sestre in bratje!

Velikonočni dogodek Jezusovega  vstajenja je edinstvena in neprimerljiva osrednja značilnost in vsebina naše krščanske vere. Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih, razočaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka večkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in začeli to sporočilo oznanjati ter končno za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po človeško povsem nemogoče, je postalo mogoče in resnično po Božji ljubezni.

Ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu se tudi danes marsikdo sprašuje, ali je to mogoče. Pa vendar na dnu duše, dostikrat nevede in nezavedno, s tem računa in v to upa. Kajti vsakokrat, ko upamo proti upanju, tiho računamo na to. Vsakokrat ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne krivica, dobrota in ljubezen in ne zloba, verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo. Na svetu je toliko ljudi, ki verjamejo v zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto upanje in pričakovanje, ki dobi v veri v Jezusovo in naše vstajenje svojo najglobljo potrditev. Mi kristjani, ki smo vero v Jezusovo in naše vstajenje postavili na najvišji svetilnik našega življenja, pa smo poklicani, da zanjo pričujemo s svojim neuničljivim zaupanjem in zvestobo Gospodu ne glede na ugodne ali neugodne okoliščine, v katerih smo poklicani k delu za Božje kraljestvo v nas in okoli nas.

To je naša vesela velika noč! Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom, redovnicam in redovnikom, vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi to bil tudi letos naš srečen in milosten največji praznik. Posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje, nesreče, izgube in stiske. Vse nas naj tudi letos Vstali Gospod Jezus napolni z mirom in zaupanjem, s tolažbo in novim pogumom.

Blagoslovljene in vedre velikonočne praznike vam želimo

vaši škofje

Voščilu slovenskih škofov se pridružujeva tudi vaša duhovnika.

 

VELIKI TEDEN V PASTORALNEM LETU ODDALJENIH

Veliki teden, sveti teden je središče cerkvenega leta, posebej še sveto tridnevje: »Iz velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno cerkveno leto s svojim sijajem« (KKC 1168). Teh praznikov se udeleži veliko tudi oddaljenih vernikov. Tako je vsak izmed nas poklican, da se s prijazno, globoko besedo približamo vsakemu izmed nas: KRISTUS JE VSTAL!

Že cvetna nedelja nas z blagoslovom zelenja in branjem pasijona-trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa popelje v pomembnost našega odrešenja po Jezusu Kristusu.

 

VELIKI ČETRTEK – 13. april                                                                                   

Ob 7.00  uri bo v kapeli molitev bogoslužnega branja – brevir.   Dopoldanska krizmena maša v stolnici ob 9. uri je v znamenju obnovitev duhovniških obljub skupaj z nadškofom. Sveto pismo nas opominja, da znova razplamenimo Božji milostni dar, ki je položen v nas.

Slovesna večerna maša bo ob 19. uri. Skrivnosti, ki se jih spominjamo, so: postavitev sv. Rešnjega telesa in mašniškega posvečenja ter Jezusove zapovedi medsebojne ljubezni. Umivanje nog je eden izmed dejanj in izražanje te ljubezni: »Koder je dobrota in ljubezen, tam je Bog!« Po slovesni maši se Najsvetejše prenese v stransko kapelo, kajti Jezus se za tri dni umakne iz tega sveta. Češčenje bo pozno v noč.

 

VELIKI PETEK – 14. april

Ob 7.00 uri v kapeli molimo molitveno bogoslužje, nato se delijo sveta olja duhovnikom naše dekanije .                                                                                       Križev pot bo ob 15. uri. Obredi velikega petka bodo ob 19. uri. Pri opravilu v čast Gospodovemu trpljenju bodimo pozorni na 5. kitico slovesnih prošenj za vse potrebe: »Naj vsemogočni večni Bog zbere razkropljene (oddaljene), zbrane pa ohrani!«

Na veliki petek je strogi post.

 

VELIKA SOBOTA – 15. april

Blagoslov velikonočnega ognja bo ob 7. uri pred zakristijo, nato bo molitev bogoslužnega branja v kapeli.                                                                                             Navodilo v Misalu pravi: »Po zelo starem izročilu je ta noč posvečenea bedenju za Gospoda« (2 Mz 12,42). K obredom ob 19. uri prinesemo sveče. Slavje luči ima v pastoralnem letu oddaljenih velik pomen: » Veliko je namreč krščenih, ki so zaradi tega, ker živijo v versko indiferentnem svetu, čeprav neko določeno vero le ohranijo, praktično brezbrižni do vere in morale.«

Maša velikonočne vigilije je maša nedelje Jezusovega vstajenja, čeprav jo opravimo pred polnočjo.

 

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL:

Župnijska cerkev: 11.00; 14.30; 15.00; 16.00; 17.00 in 17.30

Huje: 15.00 in 15.30

Čirče: 16.00

 

VELIKA NOČ  je praznik vseh praznikov, praznik naše vere v vstajenje Gospoda Jezusa Kristusa in v naše večno življenje. Procesija v čast Vstalemu bo ob 6.00 uri. Procesija bo potekala po Glavnem trgu, mimo pošte in preko mostu reke Kokre ter pri zapori nazaj v cerkev. Mlade prosimo, da bi nosili bandera!

 

Verouk odpade veliki teden in velikonočni teden. Redni verouk je ponovno 24. aprila.

 

VELIKONOČNO SPOVEDOVANJE BO OD 11. APRILA DO VELIKE SOBOTE. SPOVEDUJE P. LOJZE MARKELJ. ( Od 12. do 14. ure ni spovedovan

 

 

 


Objavil kaplan ob 16:23


Kaj pa vi pravite?




9.3.06
oznanila 6/2006

 

PASTORALNO LETO ODDALJENIH

 

ODDALJENI — POT CERKVE

 

Sožitje oddaljenih in Cerkve

V zrelem življenjskem obdobju se oddaljenost oblikuje v več ali manj stabilno bivanjsko držo. Načinov oddaljenosti je seveda toliko, kolikor je oddaljenih. Vseeno si pomagamo s tremi splošnimi tipi, ki jih lahko približamo trem centrifugalnim momentom:

MODERNI EMANCIPIRANEC. Gre za preprosto vztrajanje v izkustvu in mnenju, da Cerkev in Bog nista bistvenega pomena za življenje. Zadnja stoletja se človek vse bolj čuti emancipiranega od Boga. Ta drža ima podporo v dominantni kulturi in svoje veliko ideološko ozadje, ki prihaja od razsvetljenstva, iz racionalizma in ateističnega humanizma.

Najpogostejši tip oddaljenca je, da gre za spontano prepustitev splošnemu toku, ki religijo postavlja na zadnja mesta med človekovimi potrebami. Ideološki nasprotnik vere je tip v zamiranju. Agresivno ideološko nasprotovanje veri popušča tudi  s strani laicističnih liberalnih krogov. Tretji tip je post-moderni brezbrižnež. Ta drža je zlasti pri mladih. Postindustrijski procesi in post-moderna kultura ustvarjata ljudi brez korenin, brez popkovine, ki bi jih vezala na kakršnokoli mater, vključno na mater Cerkev.

 

Desetere zapovedi so božja ponudba človeku,

da se odloči za dobro,

za vrednote, za življenje.

So temeljni pravilnik in naravno vodilo za človeško in krščansko ravnanje.

 

  Postni čas nas vabi, da spet odkrijemo središče in jedro naše vere in iz njega zaživimo. Kaj je to jedro, nam v enem stavku pove apostol Pavel: »OZNANJAMO KRIŽANEGA KRISTUSA.«

 

TEDEN DRUŽINE

Letošnji teden družine poteka od 19. do 25. marca. Družina je v krizi. Mladi se ne poročajo in si ne ustvarjajo družin, čeprav jim je družina v naši državi največja vrednota. Kaj storiti? Naj bo ta teden čas intenzivne molitve, duhovnih spodbud in prebujanja zavesti vseh nas, da je družina Cerkev v malem in tudi najpomembnejša celica življenja in prihodnosti naroda. V teh dneh se trudimo vsi, saj je postni čas, čas milosti, da bi bile naše družine izvir veselja in ljubezni.

Naši mlajši veroukarji prejemajo ta teden pri verouku posebno brošurico Družina moli. Ta brošurica je namenjena kot slikanica otrokom in staršem. Dragi starši, uporabite to izredno zanimivo in lepo pripravljeno darilce za vašo družino, da boste utrjevali medsebojno spoštovanje, vero in ljubezen!

Župnija bo praznovala teden družine na Hujah, 19. marca ob 10.30 uri. Sveta maša bo v znamenju molitve za trdnost in povezanost naših družin.

Po maši bo darovanje – ofer za cerkev na Hujah.

 

ROMANJE V RIM OB IMENOVANJU NADŠKOFA DR. FRANCA RODETA ZA KARDINALA

Društvo katoliških pedagogov organizira z župnijo Kranj romanje v Rim od 23. do 26. marca. Odhod bo 23. marca ob 21. uri iz Župančičeve ulice. Romarji moramo imeti osebno izkaznico ali potni list. S seboj vzemimo tudi hrano za prvi dan bivanja. Kdor še ni plačal romanja mora to storiti do 20. marca 2006. Cena romanja je 37.000 Sit in če želite še med. asistenco, torej zdravstveno zavarovanje v tujini, doplačate še 2000 SIT in poveste številko vašega potnega lista.

 

BIRMA

Že nekaj let imamo v naši župniji na tiho nedeljo birmo. Darove Sv. Duha prejmejo veroučenci 9. razreda. Vsak izmed birmancev mora imeti opravljeno devetdnevnico na čast Sv. Duhu. Devetdnevnica se začenja 24. marca pri večerni maši. Birma bo 2. aprila pri polenajsti maši. Birmoval bo upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko.

Starši in botri imajo roditeljski sestanek pred birmo v sredo 22. marca ob 20. uri v župnišču. Sestanek je obvezen!

 

ŽUPNIJSKA KARITAS

Prostovoljci župnijske Karitas se trudijo, da bi lajšali težave brezposelnih in ubogih. Za letošnji post za izdali listič. V njem predstavljajo svoje delo in vabijo k sodelovanju še nove prostovoljce. Ta listič boste skupaj s položnico prejeli v današnjih tiskanih Oznanilih. Tako tudi vsak izmed nas pomaga domači Karitas, saj imamo uboge tudi med nami.

 

ZNAMENJA

Naša dežela je znana po številnih cerkvah in »vaških« znamenjih. Mesto Kranj ima kar nekaj križev in kapelic. Posamezniki zelo lepo skrbijo za znamenja. Imamo pa v mestu nekaj kapelic, ki so sramota za naše mesto, saj so v popolnem razsulu. Ta znamenja-kapelice niso last župnije, ampak imajo svoje lastnike. Torej morajo poskrbeti zanje lastniki in ne župnija. Mogoče bi se zavzela za obnovo Krajevna skupnost. Ta zapis je nastal zato, ker nekateri sprašujete, zakaj imamo po letih demokracije še vedno zanemarjena znamenja.

 

ODDANE MAŠE: Tone Hafnar, po namenu (6X), za duše v vicah (5X), v zahvalo (5X), Ema Umek, Bisera in Ante Grgić, Marta Bartol in hči Ivanka, Terezija Petek, Ana Prašnički, za srečno zadnjo uro in odpušanje grehov (2X).

 

Človek, ki izgubi Boga in s tem pravo smer in mero, neizogibno iztiri. Kjer ni več nobene »mere«, je pač samo še samovolja in nezmernost. Prav je mogoče živeti le, če ostanemo v resnici o sebi in o Bogu. In ta resnica je, da nas je ustvaril Bog in da je On naša pot.

 

 


Objavil kaplan ob 12:36


Kaj pa vi pravite?




23.2.06
Oznanila 4/2006

PRELOM PO BIRMI: JAVNA ODDALJENOST

V življenju ne gre vse gladko. Že to, kako odločno najstnik »pobriše« iz cerkvenega okolja, nam pove, da gre za svojevrstno čustveno reakcijo in da je zdaj h korpusu krivic dodal še eno: pobeg brez slovesa. Najstnik z odhodom iz naročja Cerkve pravzaprav ne razčisti s Cerkvijo in Bogom, temveč zadevo dodatno zaplete in okorno potlači.

Ob teh razmišljanjih ne smemo pozabiti na orjaško moč, ki jo ima sekularizirana kultura nad posameznikom. Tudi tam, kjer prej obravnavanih družinskih nastavkov za shizoidno vernost ni, se močno čuti vpliv dominantne kulture. Svet sodobnega poganskega hedonizma in porabništva zahteva ne le denar, pač pa tudi dušo mladostnika. Kajti, ko bo imel dušo, bo imel tudi denar. Drugače povedano: nad mladimi kristjani se vrši pritisk, saj je oddaljenost od živega jedra Cerkve in njenih vrednot v interesu porabniške družbe.

Oddaljenost od Cerkve je za povrh v sodobni družbi prevladujoča drža. Če si aktiven kristjan, boš marsikomu šel v nos, nekdo se bo norčeval iz tebe, kdo drug te bo ideološko etiketiral. Zmigati z rameni, češ »kaj pa imam jaz s farji« pa te pogrezne v »varno« zavetje množice.

 

POSTNA POSTAVA ZA LETO 2006

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkve za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta.

Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

 

PEPELNIČA SREDA  je prvi dan strogega posta. Sveti maši bosta ob 8. uri in ob 19. uri. Pri obeh mašah bo pepeljenje.

 

POSTNO ROMANJE na Tabor bo na prvo postno nedeljo, 5. marca 2006. Avtobus bo odpeljal iz Čirč kot vedno 14,30 in se bo ustavil na običajnih mestih. Nazadnje na Zlatem polju pri cerkvi. Prevoz se plača na avtobusu. Ob 15.30 bo križev pot in nato sv. maša.

 

ZAKONCI ZA KRISTUSA

Katoliško gibanje Zakonci za Kristusa vabi zakonske pare, samske od 21 let dalje, samohranilke/ce, ločene, vdove/ce, na seminar z naslovom Krščansko življenje, ki bo od 17. marca (ob 18. uri) do 19. marca (do 14. ure) pri šolskih sestrah v Repnjah.

Namen seminarja je obnovitev in poglobitev osebnega odnosa z Bogom in izboljšanje medsebojnih odnosov. Predavanja so skupna, delavnice pa so ločene po navedenih skupinah. Organizirano bo varstvo otrok. Informacije in prijave do 14. marca na tel. (04) 23-23-116 ali 031-454-831.

 

BIRMA

 V župniji bo letos birma na tiho nedeljo, 2. aprila pri redni polenajsti sveti maši. Birmanci bodo imeli duhovne vaje od 3. marca do 5. marca pri sestrah Uršulinkah v Mekinjah. Z birmanci bo ves čas g. kaplan.

 

POČITNICE

Šolske počitnice imajo otroci od 27. februarja do 5. marca. Tako v tem času ni verouka.

 

ORATORIJ

Letos bo oratorij, dnevi mladih, ob sklepu počitnic in sicer od 21. do 26. avgusta.

 

PREDVIDENA DELA V LETOŠNJEM LETU

 V tem letu imamo kar nekaj želja in upanja, da bomo opravili naslednja dela:

- obnovili streho na župnišču in bivših hlevih,

- obnovili hleve v koristne prostore za garaže in mlade,

- obnovili fasado na Pungartu,

- asfaltirali dvorišče,

- uredili prostore za Karitas,

- ob pomoči države bi nadaljevali z obnovo stropa v cerkvi.

 

NOV KARDINAL

22. februarja 2006 je papež Benedikt XVI. med splošno avdienco imenoval nove kardinale, med njimi tudi nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta, prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. S tem priznanjem pa dal veliko priznanje tudi slovenskemu narodu. Novemu kardinalu čestitamo. Od 24. do 26. 3. bo zato najverjetneje  naša župnija poromala v mesto Rim, kjer se bomo v soboto udeležili slovesne podelitve kardinalskega klobuka našemu rojaku. Rezervirajte si čas.

 

 

 


Objavil kaplan ob 16:28


Kaj pa vi pravite?




11.2.06
OZNANILA 4/2006

PASTORALNO LETO ODDALJENIH

ODDALJENI — POT CERKVE

Prelom po birmi: javna oddaljenost
Verouk kot versko-pedagoški triler dobi razplet po birmi. Oba procesa, ki ju pogojno imenujemo konzervativni (moraš k verouku) in liberalni (bodi sam sebi zakon), lahko pa bi jim rekli centripetalni in centrifugalni ali pa kar sočasna pripadnost in nepripadnost oz. sočasna verska socializacija in emancipacija od Boga, prideta do vrhunca. Birmanca imenujemo »kristjan, zrel za oznanjevanje« in »potrjen od Svetega Duha«, kar pa birmanec v skladu z ves čas gojeno centrifugalno držo prešifrira v »zrel za odhod« in »materinskega naročja Cerkve ne potrebujem več« in »dovolj sem močan, da rečem ne!« Množičen odhod mladostnikov po birmi razumemo kot pastoralno katastrofo-in to upravičeno, s pedagoškega zornega kota pa gre za povsem normalen razvojni proces. Štirinajstletniku, ki išče svojo identiteto in samostojnost, je najlažje reči »ne« župniku in Cerkvi. Tveganje je minimalno (župnik nima nobene možnosti represije), simbolna vrednost pa velika (upor največjemu moralnemu sistemu). »Ne« Cerkvi naredi najstnika za nekakšnega junaka v svojih in v očeh sovrstnikov, obenem pa konča z dvoumno versko prakso in s korpusom občutkov krivde, ki se je skozi veroučna leta nenehno krepil.

GOREČI GRM IN MOLITVENA ZVEZA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
V teh dneh ste nekateri prejeli v cerkvi glasilo Molitvene zveze za nove duhovne poklice ljubljanske nadškofije z naslovom GOREČI GRM. Veliko ljudi moli za nove duhovne poklice in svetost poklicanih, posamično ali povezani v različne molitvene skupine. V ta namen se vsako prvo soboto v mesecu daruje sveta maša in vsak prvi četrtek moli ura pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice. Pred nekaj leti je bila v naši nadškofiji ustanovljena molitvena zveza z željo povezati vse tiste molivce, ki čutijo potrebo, da bi molili povezani z drugimi za isti namen. Povezovanju in informiranju želi služiti to glasilo. Vsak izmed nas se lahko vključi v to zvezo in prejema glasilo Molitvene zveze. Naredi tudi TI ta korak!

OTROCI ZA OTROKE
Letošnja adventna akcija pri kateri so sodelovali naši veroučenci je obrodila dober sad. Otroci so nabrali za svoje sovrstnike –lačne otroke – po svetu vsoto 150.000 SIT. Hvala vsem otrokom, ki so z dobrim delom mogoče rešili tudi kakšno otroško dušo! Hvala seveda tudi staršem, ki so svoje otroke vzpodbujali v dobrih delih in pripravi na božične praznike!


NAMESTO CVETJA NA GROB
Mnogi verniki že za časa svojega življenja prosijo, da ob njihovi smrti darujejo domači in sorodniki namesto cvetja v dober namen kot naprimer za domačo cerkev, za gradnjo novih cerkva ali podobno. Nekateri darujejo za svete maše ali celo gregorijanske maše. Tako je cerkev iz Čirč prejela ob smrti g. Franca Fajfarja vsoto 125.000 SIT. Darovali so sorodniki in prijatelji. Hvala!


7. NAVADNA NEDELJA
V mesecu februarju je vsako leto nabirka za Teološko fakulteto in izobraževanje duhovnikov. Letos bo omenjena nabirka v nedeljo, 19. februarja. Vsem darovalcem iskrena hvala za dar!


40 – URNO ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA
Bliža se postni čas. Pred postnim časom je čas veseljačenja in žal velikokrat žaljenja Boga in bližnjega v pustnem času. Cerkev želi omiliti neokusno veseljačenje z 40-urno pobožnostjo. V naši župniji bo češčenje v nedeljo 26. februarja od 14. do 19. ure. Naslednji dan bo češčenje na Zlatem polju in nato še na Primskovem.

JEZUSOVA STRAŽA
V soboto, 18.2. in v nedeljo, 19.2. bo v župniji Predoslje potekala t.i. Jezusova straža, ki je namenjena mladim iz naše dekanije in tudi iz širšega območja.
Kaj je pravzaprav Jezusova straža?
Gre za skupino mladih iz mariborske škofije, ki se zbirajo na srečanjih pod imenom Jezusova straža. Imajo svoj statut, ki ga je potrdil tudi mariborski škof. Njihov namen je združiti mlade iz vse Slovenije v molitvi, edinosti in medsebojni povezanosti. Konkretno gre za poglobljeno mladinsko duhovno srečanje s programom 24-urnega bedenja pred Najsvetejšim, ki se enkrat na 2 meseca organizira v različnih župnijah po Sloveniji. Program se prične v soboto ob 12. uri z izpostavitvijo Najsvetejšega, ki traja neprekinjeno 24 ur (do nedelje do 12. ure). Istočasno je organiziran program z najrazličnejšimi delavnicami, pričevanjem gostov, obiskom krajevnega škofa; v soboto v večernih urah se pripravi koncert ritmične duhovne glasbe, temu pa sledi procesija z Najsvetejšim ob baklah in svečkah. Velik poudarek je na petju in veselju. Ker srečanja trajajo 24 ur, stražarji poskrbijo za hrano in za prenočišča, ki se uredijo v župnišču.
P ROG RAM:
SOBOTA:
12.00 pričetek v cerkvi
13.00 kosilo
14.00 1. delavnica (glasbena)
15.00 2. delavnica (izdel. butaric)
16.00 3. delavnica (o misijonih)
17.00 priprava na spoved in mašo
18.00 mladinska sv. maša
19.00 molitev za vse potrebe
19.30 večerja
20.30 koncert: Odsev, V Božjih rokah, Odklopljeni Grega
22.30 procesija (nočna procesija z baklami)
23.00 predavanje

NEDELJA:
7.00 prva sv. maša
8.00 zajtrk
9.30 druga sv. maša in pričevanja
11.00 skupni zaključek v cerkvi
12.00 blagoslov z Najsvetejšim

PASTORALNO LETO ODDALJENIH

ODDALJENI — POT CERKVE

Prvo obhajilo in birma: srečna bližina?
Naenkrat latentna konfliktna stanja med otrokom in sistemom, med starši in župnijo in nenazadnje tudi morebitna ranjenost odnosa med človekom in Bogom stopijo v ozadje. Naenkrat pride do praznične enotnosti akterjev, nekakšnega spravnega momenta. Napoči namreč čas prvega svetega obhajila in svete birme. Želja in interes po teh zakramentih s strani oddaljenih staršev in tudi njihovih bodočih oddaljenih otrok je tako velika, da so ob tej priložnosti pripravljeni pokazati veliko mero vdanosti in predanosti Cerkvi. Prihajajo na priprave, so nadvse skrbni, radi sodelujejo z župnikom, nič jih ne moti določena strogost priprave, iskreno se veselijo dogodka. Ne gre za premišljeno dvoličnost, češ zdaj bomo s Cerkvijo, po zakramentu pa ne več; pač pa v ozadju pristno in z emocijami podkrepljeno izkustvo, da smo kot posamezniki in občestvo naredili korak naprej. Drugače povedano: gre za klasično shemo obreda prehoda. Grobo povedano, Cerkev tu nastopa kot servis obredov prehoda. Zakaj ravno Cerkev? Zato ker nobena druga družbena stvarnost nima takih simbolno-obrednih zmožnosti ter take moralne in zgodovinske teže. Biti birman od škofa, recimo, pomeni, da te v tvoji rasti potrjuje tisočletna avtoriteta, da si del tisočletne zgodbe, pomeni nekaj posvečujoče skrivnostnega, nekaj kar te nagovori v najglobljo bit. Valeta, kot birmi vzporeden obred prehoda, vseh teh skrivnostnih in vzvišenih pomenov nima. Sporočilo valete (ali maturantskega plesa) je veliko bolj enostavno in plosko, enako kot kasneje sporočilo civilne poroke v primerjavi s cerkveno.

Ljudje so tudi danes v svojih stiskah in obsedenostih potrebni pomoči!

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK-PREŠERNOV DAN – MOLITVENI DAN
Že vrsto let praznujemo Prešernov dan v Kranju na čisto poseben način: srečujemo se na molitvenem dnevu pred Najsvetejšim verniki naše dekanije. Geslo letošnjega dneva je povezano z letom oddaljenih: PODAJAM TI ROKO, BRAT! Razpored češčenja je naslednji:
Ob 9. uri sveta maša župnije Mavčiče in Kranj-Drulovka/Breg. Mašuje g. Janez Šavs. od 10. do 11. ure župniji Naklo in Podbrezje od 11. do 12. ure župnije Kranj, Zlato polje in Primskovo od 12. do 13. ure župnija Predoslje od 13. do 14. ure župnija Kokrica od 14. do 15. ure župnija Kranj – Šmartin od 15. do 16. ure župnija Besnica od 16. do 17. ure člani molitvenih skupin (vodi Prenova v Duhu) Ob 17. uri slovesna sveta maša, ki jo bo daroval mag. Matej Pavlič z domačimi duhovniki. Pri maši sodeluje Komorni zbor Gallus pod vodstvom ga. Angele Tomanič.
Naslednji dan, 9. januarja 2006 ob 19. 30 uri bo v župnijski dvorani slovesna akademija, ki jo pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Ob sodelovanju Komornega zbora Gallus bo uprizorjena monodrama avtorja Matjaža Kmecla: LOVRO TOMAN, KO JE RAZVIL SLOVENSKO ZASTAVO. Monodramo bo uprizoril dramski igralec g. Anatol Štern.

DAN BOLNIKOV
Na praznik Lurške Matere božje, 11. februarja, naše misli romajo na sveti kraj Lurd, kjer se je Marija prikazala Bernardki. To je danes kraj milosti za bolnike na duši in telesu, zato je Cerkev razglasila ta dan za dan bolnikov. Bodimo ta dan pozorni do bolnih, zanje več molimo in jih po možnosti obiščimo. Mogoče bi jim celo prinesli kakšen cvet, ki jih bo ob prihajajoči pomladi razveselil in prinesel kanček več veselja v njihovo življenje.

V februarju ne bo redne seje ŽPS, ampak so vsi člani povabljeni na slavnostno akademijo, ker je ravno drugi četrtek v mesecu.

Tečaj za zaročence bo 4. in 5. februarja ter 11. in 12. februarja ob 18. uri v župnišču.

V februarju je redna nabirka za Teološko fakulteto in izobraževanje duhovnikov. Nabirka bo na 7. navadno nedeljo, 19. februarja.
Na prvo nedeljo v mesecu bo nabirka »1000 SIT« za našo cerkev.

Pripravljamo se na nadaljevanje obnavljanja stropa. V začetku meseca januarja smo naredili tudi vlogo na Ministrstvo za kulturo, da bi podprlo obnavljanje stropa.

VABILO ZA NOVE NAROČNIKE
Mesec januar je že dolga leta namenjen verskemu tisku, saj v tem mesecu obnavljamo naročnino za naslednje leto. Letos smo morali odpovedati 20 številk Družine. Še vedno je čas, da se naročite na verski tednik Družino ali se naročite po pošti. Mogoče bi stari starši svojim vnukom naročili mladinsko revijo Ognjišče. Mohorjeve knjige so najstarejša knjižna zbirka na Slovenskem. Te knjige so bile v zgodovini naroda svetla luč prebujanja narodne zavesti, učenja lepote knjižnega jezika in kulture med preprostim kmečkim ljudstvom. Zakaj mora ta zbirka propasti? Včasih je bila revščina mnogo večja kot danes. A ljudje so iskali kvalitetno branje in so svoje prihranke porabili za Mohorjeve knjige. Lani smo imeli 20 naročnikov. Za letos jih je plačalo samo še 15. Še kakšno leto in naša župnija ne bo imela nobenega naročnika več.

V življenju
so trenutki,
v katerih je vrtnica pomembnejša kakor kos kruha!
(Mario Simmel)

Objavil kaplan ob 17:31


Kaj pa vi pravite?




20.1.06
NIKODEMOVI VEČERI V KRANJU 2006


V Kranju pripravljamo ponovitev Nikodemovih večerov

LUČ V TEMO OKULTIZMA

Potekali bodo v dvorani župnišča na Tavčarjevi 43 v Kranju

od 23. 1. do 27. 1. 2006

s pričetkom ob 19.30. uri.

PROGRAM:

V ponedeljek, 23. 1., bo predaval dr. Marjan Turenšek na temo z naslovom: Kristjan pred izzivi paranormalnih pojavov.
V torek, 24. 1., bo predaval Marjan Veternik na temo z naslovom: Pričevanje eksorcista.
V sredo, 25. 1., bo predaval dr. Bogdan Žorž na temo z naslovom: Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem.
V četrtek, 26. 1., bo predaval Jože Bartolj na temo z naslovom: Angeli, vile in svetlobna bitja.
V petek, 27. 1., bo predaval p. Branko Cestnik na temo z naslovom: Refleksija v črnem (darkerstvo)

Vljudno VABLJENI!
VSTOPNINE NI, prosili vas bomo za prostovoljne prispevke!

PREDSTAVITEV PREDAVATELJEV IN PREDAVANJ:
DR. MARJAN TURNŠEK
Izredni profesor dr. Marjan Turnšek se je rodil leta 1955 v Celju. L eta 1981 je bil posvečen v duhovnika. Štiri leta je služboval kot kaplan v župniji svetega Martina v Velenju. Po vrnitvi s podiplomskega študija v Rimu predava na teološki fakulteti univerze v Ljubljani (enota Maribor) dogmatično teologijo. Od leta 1990 je znanstveni sodelavec vatikanske k ongregacije za zadeve svetnikov in tako je sodeloval tudi v postopku za razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Od leta 1994 je tudi rektor bogoslovnega semenišča v Mariboru in član mariborskega stolnega kapitlja. Marjan Turnšek predava na tečajih in simpozijih ter sodeluje pri različnih slovenskih in tujih revijah. Izdal je že tudi nekaj samostojnih del z duhovno in teološko tematiko.
KRISTJAN PRED IZZIVI PARANORMALNIH POJAVOV
Zanimanje za primere nenavadnih nerazložljivih pojavov se v določenih obdobjih človeške zgodovine poveča. Sedanji čas je gotovo eden takšnih. V takšnem ozračju pa lahko med ljudmi nastane velika zmeda: mnogi lahko delajo neupravičene sklepe in odločitve. Tudi kristjan včasih težko znajde: kakšno stališče naj zavzame do poltergajsta, energijskih točk, nenavadnih oblik zdravljenja, bilokacije, telepatije, hipnoze, materializacije in še drugih pojavov, ki jih po eni strani zaznavamo, a jih ne moremo razložiti? Dodatno se stvari zapletejo, če ugotovimo, da se enaki pojavi dogajajo tako pri svetnikih kot pri izganjanju hudega duha. V predavanju bomo poskušali kot kristjani te pojave opredeliti glede na njihov izvor, jih ovrednotiti ter opisati njihove kratkoročne in dolgoročne posledice.

MARIJAN VETERNIK
Marjan Veternik se je rodil 1957 v Šoštanju. Po opravljeni maturi na klasični gimnaziji v Mariboru je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1983 diplomiral in bil posvečen v duhovnika. Že v času prvega kaplanske službe v župniji Velenje je ob srečevanju v različnih skupinah in v osebnih pogovorih odkril, da ljudje ne velikokrat ne morejo duhovno rasti zaradi notranjih duhovnih ran. To ga je vodilo k poglobljenemu osebnemu študiju in spoznanju, da se v ozadju notranjih ran velikokrat skriva tudi delovanje hudobnega duha. »Mejna vprašanja« so ga vseskozi zanimala, zato je obiskoval razna srečanja, tečaje in seminarje v tujini za eksorciste in tiste, ki se ukvarjajo z notranjim ozdravljanjem in osvobajanjem ljudi od zla. Sedaj je župnik v župniji Žiče s soupravo župnije Špitalič pri Slovenskih Konjicah. Pred petimi leti pa ga je mariborski škof dr. Franc Kramberger pooblastil za uradnega eksorcista v mariborski škofiji.
PRIČEVANJE EKSORCISTA
Predavanje Marjana Veternika bo temeljilo na izkušnjah, ki jih je pridobil z vsakdanjim opravljanjem službe eksorcista. V predavanju bo poskušal odgovoriti na tri vprašanja:

  • Kako deluje hudi duh? Predstavljeno bo redno delovanje (skušnjave in razne pasti, ki nam jih vsak dan nastavlja hudi duh) in izredno delovanje (pritiski, obsedenosti in posedovanja kot najhujše oblike delovanja na človeka).
  • Kako hudi duh vstopa v naše življenje? Poznamo pet vstopnih mest: družinsko deblo, notranje rane, osebni grehi, satanistične prakse (okultizem in magija, črna magija, uroki, spiritizem, prekletstva, satanizem in alternativna medicina) in oddaljenost od Jezusa ali mlačnost in brezbrižnost. O vseh teh vstopnih mestih bo predavatelj podajal izkušnjo ljudi, ki so to doživeli.
  • Kako pomagati človeku, ki se je zapletel v vse te stvari? Predavatelj predlaga resno krščansko življenje: če je tega sposoben in pripravljen sodelovati, bo rešen. To pa vključuje redno prejemanje zakramentov in življenje iz teh milosti, redno molitev, branje svetega pisma, odpuščanje in v skrajnem primeru molitev eksorcizma.

    BOGDAN ŽORŽ
    Bogdan Žorž se je rodil leta 1948 v Dornberku pri Novi Gorici. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani psiholog. Je psihoterapevt z več kot 30-letnimi izkušnjami na področju socialnega varstva, predvsem pri delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Je vodja Mladinskega doma Čepovan, zasebnega zavoda za pomoč otrokom, mladostnikom in družinam v stiski v Čepovanu pri Novi Gorici. Je tudi predsednik strokovnega sveta SLOGES (Slovenskega društva za gestalt terapijo) in član strokovnega sveta Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Bogdan Žorž objavlja strokovne in poljudne članke, predvsem s področja vzgoje in psihoterapije. Izdal je tudi štiri knjige: Stiska je lahko tudi izziv (1997), Biti z naravo (2000), Razvajenost, rak sodobne vzgoje (2002) in S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg (2005).
    MLADI IŠČEJO REŠITVE TUDI V OKULTEM
    Stiske sodijo v življenje vsakega človeka, tudi otroka in mladostnika. Vsako obdobje in vsak način življenja prinašata posebnosti, ki neposredno ustvarjajo stiske mladih. Danes so to predvsem: zmedenost ob zasičenosti z informacijami, pomanjkanje občutka varnosti, duhovna praznina, nepripravljenost na reševanje problemov, napor in odrekanje, občutki eksistenčne ogroženosti in občutki manjvrednosti. Mlad človek išče odgovore, rešitve za te stiske. Vse, kar je okultno, skrivnostno, kar obeta hitre rešitve z malo truda, kar obeta moč, slavo in veljavo brez napora in odrekanja, je v današnjem času še posebej privlačno. Velik del današnje navidezne, lažne duhovnosti, je treba iskati prav v iskanju rešitev za mladostniške stiske. Če hočemo mladim pomagati, jih je treba v njihovem iskanju razumeti, jih sprejeti kot iskalce rešitev, odgovorov, kot iskalce dobrega – ki pa zaidejo na stranpota in v slepe ulice ob pomanjkanju pravih vzorov in obilni ponudbi zgrešenih.

    JOŽE BARTOLJ
    Jože Bartolj se je rodil leta 1969. Je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče. Tam že od leta 2001 ureja oddaje iz cikla »Obala neznanega – izzivi vere«, v katerih s strokovnjaki razpravlja o »skrivnostnih« vprašanjih naše vere, kot so Marijina prikazovanja, angeli, demoni, čudeži na priprošnje svetnikov, odnos pojavov, kot sta magija in horoskopi … V oddajah se lotevajo predvsem tem, ki izhajajo iz krščanstva, vendar pa o njih v Cerkvi ne slišimo veliko. Ker se ljudje za razjasnitev svojih vprašanj v zvezi z omenjenimi temami pogosto obračajo na nekompetentne in nekatoliške vire, oddaje v ciklu »Obala neznanega – izzivi vere«, ponujajo pogled katoliške Cerkve. V slabih petih letih se je tako zvrstilo že okoli 180 različnih oddaj. Dva pogovora z dr. Marjanom Turnškom (o angelih in o grehu), sta izšla tudi na zgoščenki pri Slomškovi založbi v Mariboru.
    ANGELI, VILE IN SVETLOBNA BITJA
    Ena izmed najbolj priljubljenih otroških molitev je sveti angel. Statistike pa kažejo, da pri nas kljub priljubljenosti te molitve v angele, kot jih pozna krščansko izročilo, verjame zelo malo ljudi. In to navkljub dejstvu, da sveto pismo govori o njih na okoli dvesto mestih. Drugje po svetu (denimo v ZDA) so raziskave pokazale, da v angele verjame več ljudi, kar lahko pripišemo predvsem domišljiji filmske industrije (denimo film »City of Angels«). Toda resnici na ljubo je treba povedati, da so v tem in podobnih filmih angeli predstavljeni povsem napačno. Ni čudno, če kritičen človek, ki ima veliko znanja na svojem poklicnem področju, na verskem pa zelo malo, v takšne angele enostavno ne more verjeti. Take naivne predstave o obstoju nevidnega sveta namreč ne vzdržijo kritične razumske presoje. Kristjani pa v veroizpovedi molimo, da verujemo v Boga »…Stvarnika vidnih in nevidnih stvari …« S tem najkrajše povemo, v kaj krščanstvo veruje na osnovi razodetja iz Svetega pisma in 2000-letne tradicije Cerkve.

    MAG. BRANKO CESTNIK
    Branko Cestnik se je rodil leta 1965 na Ptuju in mladost preživljal v vaškem okolju Hajdine pri Ptuju. Po osnovni šoli je bil sprejet v vojaško gimnazijo v Ljubljani in po letu in pol odpuščen zaradi disciplinskih in idejnih razlogov. Gimnazijo je nadaljeval na Ptuju, kjer se je kulturno in politično angažiral v tamkajšnjem Klubu mladih. Po sporu z lokalno partijo, ki ga je kot simpatizerja katolištva obtožila subverzivne dejavnosti, je zapustil mladinsko politiko in se posvetil duhovnemu iskanju, ki ga je pripeljalo nazaj h krščanstvu in Cerkvi. Vojaški rok je služil v težkih razmerah v Zaječarju na bolgarski meji, nakar se je dokončno odločil za duhovni poklic. Privlačili so ga kontemplativni redovi, zato je veliko zahajal v kartuzijo Pleterje, na koncu pa je vstopil v izrazito misijonarski red klaretincev, ki ga je leta 1987 poslan na študij v Rim, po dveh letih pa v noviciat v Madrid. V Rimu je študiral na treh različnih univerzah: dve leti filozofijo na Lateranu, tri leta teologijo na Gregoriani ter štiri leta pedagogiko in mladinsko pastoralo na Salesiani. V času devetletnega študija se je najraje poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Globlje je obdelal teme, kot so eksistencializem Alberta Camusa, teologija lepote Pavla Evdokimova in absurdno gledališče Eugena Ionesca. Njegova magistrska naloga nosi naslov: »Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca«. V duhovnika je bil posvečen leta 1995 v Mariboru. Pastoralno je deloval najprej kot duhovni pomočnik na klaretinski župniji v predmestju Milana nato pa štiri leta kot študentski duhovnik v Mariboru, vmes je sodeloval tudi pri ljudskih misijonih. Sedaj je župnik dveh župnij na štajerskem podeželju – Frankolovo in Črešnjice. Aktiven je pri skavtih, piše za Družino in na različne načine sodeluje v pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.
    REFLEKSIJA V ČRNEM (DARKERSTVO)
    Izhajamo iz empiričnega dejstva, da je veliko slovenske kulture, zlasti mladinske dobesedno zavito v črno. Imamo celo več glasbeno-scenskih smeri, kjer je črna barva simbol in obvezna uniforma. Kaj nam pravi črno? Po Kandinskem je črno absolutni konec, belo absolutni začetek. Belo je namreč luč, prasimbol življenja – tako po Svetem pismu, kot po izkustvu vsakega človeka. Svetloba je najpogostejši simbol Boga, ki je dober. Tema in črno pripadata ne-Bogu, ne-življenju, Satanu. Odločitev za temo je simbolno prevedena odločitev za ne-življenje. To je destruktivni vidik in tak vidik uteleša nacistični »darker«, pripadnik SS. Drug vidik je žalovanje. Črno pomeni odsotno, pomeni bolečino in hrepenenje. Tako razumemo naslednjega »darkerja«, ki je katoliški duhovnik. Darkerstvo kot destrukcija svetlobe ali kot žalovanje v čakanju svetlobe sta si v popolnem nasprotju, a meja med njima je tanka. Hrepenenje, ki boli in ne postane vera, zlahka postane nihilizem, nihilizem zlahka postane angažirano darkerstvo, darkerstvo satanizem. Refleksija v črnem je nenazadnje refleksija o smrti Boga. Sprehodimo se po nekaterih pojavih slovenske kulturne scene. Neizogibno se je vprašati o fenomenu in ideologiji NSK ter skupine Laibach. Ne moremo mimo hard rocka in najstnikov, odetih v črne majice s pošastnimi glavami in napisi. Koliko je agresivnosti in koliko hrepenenja? Koliko laži in koliko resnice? In zakaj se toliko darkerstva prej ali slej jezno zaleti v Kristusa, kot se zaletavajo mušice v luč na kandelabru?


  • Objavil kaplan ob 12:53


    Kaj pa vi pravite?




    16.1.06
    OZNANILA 2/2006

    PASTORALNO LETO ODDALJENIH
    ODDALJENI — POT CERKVE

    VEROUK: protislovna pripadnost, latentna oddaljenost (nadaljevanje) Dvojni, paradoksni in mimikrijski odnos do vere, ki so ga ti otroci prinesli iz družin, se bo skozi leta verouka ob nadaljnji podpori družin in okolja nadaljeval, poglabljal in občasno v odnosu do kateheta in domače župnije dobival takšno ali drugačno konfliktno obliko. Po eni strani namreč ti otroci »morajo« k verouku- to zahtevajo tudi starši, po drugi pa ni nujno, da res verujejo in se udeležujejo bolj intimnih dejanj Cerkve, recimo, svetih maš—kar prav tako podpirajo starši. V teh razmerah vera izgublja intimno moč in postaja del splošnega socializacijskega procesa. Na zavedni ter nezavedni ravni je vse bolj podobna šolski obvezi. Za vero začenjajo veljati pravila igre, ki veljajo za šolo. Ko ni šole, tudi vere ni, zato npr. med počitnicami ne zahajamo v cerkev, po končani osnovni šoli pa sploh ne več. Če se za nameček izrazimo še z družbeno-politično govorico, se skozi osnovnošolsko obdobje dokončno ustoliči zanimiva mešanica konzervativnega in liberalnega. Konzervativna komponenta: tradicija zahteva in v skladu s splošno socializacijo na Slovenskem je, da otrok obvlada nekaj osnov verske prakse in da ima opravljene zakramente do birme ter se statistično deklarira kot katoličan; Liberalna komponenta: na osebnem in moralnem področju ima prvo besedo človekova samovolja in ne objektivno razodeta resnica, ki jo uči Cerkev; povprečen katoličan je v odnosu do svojega katolicizma zelo liberalen.

    MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV 2006
    »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,20). Pred kratkim smo praznovali 40. obletnico sklepa 2. vatikanskega cerkvenega zbora in preklica medsebojnega izobčenja med Vzhodno in Zahodno Cerkvijo. To sta bila za Cerkev dva najsvetejša dogodka minulega stoletja. Obletnica nam kliče v hvaležen spomin vse pobude in dejanja v prid edinosti kristjanov, obenem pa zavest, da smo kljub vsemu še vedno »nesrečno razdvojeni«. Papež Benedikt XVI., ki nam ga je Bog v podaril, je veliko znamenje upanja, da bo to prizadevanje še naprej ostalo živo. Ob začetku svoje službe je napovedal, da bo »storil vse, kar je v njegovi moči, da pospeši in podpre ekumensko gibanje«. Eden največjih »služabnikov edinosti« je bil blaženi A. M. Slomšek. Njegov zgled nas zavezuje k temu, da bi bila to naša vsakdanja skrb, predmet molitve, premišljevanja in konkretnih dejanj. Med kristjani različnih Cerkva ve veliko več tega, kar nam je skupno, kakor onega, kar nas ločuje. Ena najmočnejših vezi je navzočnost vstalega Jezusa med nami. V dneh osmine od 18. do 25. januarja se bo ta čudovita obljuba gesla spolnjevala dan za dnem, ko se bomo zbirali v njegovem imenu in prosili za dar edinosti. V naši župniji bo skupno ekumensko sodelovanje-evahristična daritev, 22. januarja ob 19. uri. Povabljena sta g. Vladimir Miselj-evageličan in g. Budimir Galamić- župnik Srbske pravoslavne Cerkve v Kranju. Med sv. mašo bo pel Komorni zbor Gallus pod vodstvom ga. Angele Tomanič.

    NIKODEMOVI VEČERI
    V Kranju pripravljamo ponovitev Nikodemovih večerov, ki se bodo tokrat odvijali pod naslovom: LUČ V TEMO OKULTIZMA. Potekali bodo v dvorani župnišča na Tavčarjevi 43 v Kranju od 23. 1. do 27. 1. 2006 s pričetkom ob 19.30. uri.
    V ponedeljek, 23. 1., bo predaval dr. Marjan Turenšek na temo z naslovom: Kristjan pred izzivi paranormalnih pojavov.
    V torek, 24. 1., bo predaval Marjan Veternik na temo z naslovom: Pričevanje eksorcista.
    V sredo, 25. 1., bo predaval dr. Bogdan Žorž na temo z naslovom: Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem.
    V četrtek, 26. 1., bo predaval Jože Bartolj na temo z naslovom: Angeli, vile in svetlobna bitja.
    V petek, 27. 1., bo predaval p. Branko Cestnik na temo z naslovom: Refleksija v črnem (darkerstvo)
    Vljudno VABLJENI! Vstopnine ne bo, prosili pa vas bomo za prostovoljne prispevke s katerimi bomo poravnali stroške.

    ODPRTJE RAZSTAVE
    V mali galeriji (pri mestni hiši) bo v sredo, 25. 1. 2006, ob 18. uri odprtje razstave Jožeta Bartolja, enega izmed predavateljev na letošnjih Nikodemovih večerih, z naslovom SVETNIKI IN SVETNICE BOŽJE. Razstava bo na ogled v mali galeriji tri tedne.

    MOLITEV ZA NAŠO ŽUPNIJO
    V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani v kapeli Božjega usmiljenja, med stalnim dnevnim češčenjem Najsvetejšega, molijo za našo župnijo vsak 22. dan v mesecu. Če nas na ta dan zanese pot v Ljubljano, stopimo do cerkve sv. Jožefa in se udeležimo molitve. V naši župniji imamo češčenje Najsvetejšega vsak četrtek ob 18. uri, torej pred večerno sveto mašo. Vabljeni k molitvi!

    SVETOPISEMSKA NEDELJA
    Na svetopisemsko nedeljo, 29. januarja 2006 bodo slovenski škofje razglasili leto svetega pisma 2007. Določili so mu naslednje cilje: spoznavanje SP, pastoralna raba SP, prizadevanje za približevanje SP sodobnemu človeku, biblična podpora smernicam Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, vključitev biblične tematike v širši kulturni prostor in svetovni kongres biblicistov julija 2007.

    Oddane maše: za duše v vicah 3X, Adolf Kunstelj, pok. Nadižar, pok. Kozina, pok. Čebašek, Gregorijanske maše Slavko Konc.


    Objavil kaplan ob 11:31


    Vaši prispevki: "1"


    Next Page