Danes, 26.1., bo v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 ob 19.30 predavanje DR. VINKA POTOČNIKA: KOMERCIALIZACIJA INTIMNEGA ŽIVLJENJA?
Ali kako naj človek ostane dober v pokvarjenem svetu? Na vprašanje o vedno novih oblikah, predvsem pa zastrašujočih razsežnostih zasvojenosti v našem času namreč mnogi odgovarjajo, da do tega prihaja predvsem zaradi okolja, v katerega je posameznik vržen. Katera znamenja (oziroma izsledki raziskav) kažejo, da je to res? Ali je mogoče verjeti trditvam, da si sodobna porabniška družba, namesto da bi bila človeku v oporo za osebno rast, posameznika podreja, z njim manipulira, ga zapeljuje in mu obljublja predvsem avanturo? Ali je potemtakem družba velika zapeljivka? Ali se je sredi takšnih okoliščin sploh mogoče uspešno upreti takšnim skušnjavam? Ali nam je vernost, ki nas uči prositi »in ne vpelji nas v skušnjavo«, lahko v oporo?
Vinko Potočnik, rojen leta 1947 v Ravnah pri Šoštanju, je bil po študiju teologije v Ljubljani in Mariboru leta 1972 posvečen v duhovnika. Po dveh letih kaplanske službe je nadaljeval študij družbenih ved v Rimu (doktorat 1980) in psihoterapije v Avstriji (diplomiral v Gradcu leta 1986). Osem let je bil duhovnik za študente in izobražence v mariborski škofiji. Je izredni profesor za sociologijo religije na Teološki fakulteti in prodekan za znanstveno raziskovalno delo. Posveča se predvsem raziskovanju vernosti v Sloveniji in v srednji Evropi (v nekdanjih komunističnih deželah) in o tem objavlja članke v domačem in tujem tisku.
Danes, 25.1., bo v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 ob 19.30 predavanje DR. ROMANA GLOBOKARJA: VZGOJA ZA ODGOVORNO SAMOSTOJNOST
Novi družbeni okvirji so nov izziv za vzgojo mladih. Kot zelo dobrodošla se v tem okvirju kaže vzgoja za kreposti, saj te pomenijo bolj subjektivno plat etike, ki ima v ospredju izgradnjo etične osebnosti, in ne toliko objektivnih etičnih vrednot. Cilj vzgoje je, da se mladi razvijejo v odgovorne in samostojne osebnosti, ki so sposobne kritično razmišljati in delovati v lastno dobro in dobro skupnosti. Katere kreposti je treba še posebej razvijati? Najprej zagotovo sočutje in spoštovanje do vsakega življenja. V ta namen je treba spodbujati mlade k prostovoljnemu delu z ubogimi, bolnimi, zapostavljenimi, prebujati v njih občutek humanosti in odgovornosti. Druga krepost je solidarnost - solidarnost z ljudmi, s katerimi živimo, spodbujati pa je treba tudi zavest, da smo odgovorni za svet in razvoj dogodkov v njem. Ena od temeljnih kreposti pa je gotovo tudi vzgoja za zmernost. Gre za zelo nepopularno držo, ki zahteva od posameznika, da se odpove določenim lastnim željam in privilegijem v svoje dobro in v dobro bližnjih.
Roman Globokar je profesor vere in kulture, duhovni vodja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani ter asistent za moralno teologijo na Teološki fakulteti. Po dveh letih študija na Teološki fakulteti v Ljubljani je nadaljeval študij teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, ki ga je zaključil leta 2001 z doktoratom iz moralne teologije. Opravil je tudi specializacijo na Inštitutu za bioetiko v Rimu. Od leta 2001 dela kot duhovnik na Škofijski klasični gimnaziji, kjer spremlja mlade pri njihovi intelektualni in duhovni rasti. Poučuje predmet vera in kultura, za katerega je sooblikoval tudi dva učbenika (za 2. in 4. letnik gimnazij). Poleg rednih šolskih ur vodi tudi duhovne obnove za posamezne razrede, kjer še posebej pridejo do izraza različne težave in dileme mladostnikov.
Danes, 24.1., bo v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 ob 19.30 predavanje MSGR. DR. JURIJA BIZJAKA: IMAŠ OTROKE? VZGAJAJ JIH! (Sir 7,23)
1. Rojeni in prerojeni: Rojstvo je velik napor, nič manjši napor ni vzgoja. "Brez muje se še čevelj ne obuje." Sad rojstva je človek, sad vzgoje je osvobojenec. "Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva" (Jn 3,3). "Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" (Jn 8,32). 2. Zasvojeni in osvobojeni: Tudi svoboda je sad človekove izbire. Kakor si osvobojenec z vztrajnim ponavljanjem dobrih dejanj pridobiva koristne navade in jih opravlja s čedalje večjo lahkoto, tako si zasvojenec s stalnim ponavljanjem slabih dejanj pridobiva pogubne navade in od njih čedalje teže odstopa. "Izberi torej življenje!" (5 Mz 30,19). 3. Razvajeni in vzgojeni: Prva vzgojiteljica je družina. Studenec je treba čistiti in varovati pri izviru. Kaj pomaga čistiti ga ob izlivu, ko je s svojim strupom že preplavil vso deželo? "Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni! In bo zopet približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da kje ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom" (Mal 3,23-24). Elijevo pravilo se nanaša na družino in je najboljši postopek za vzgojo posameznika in družbe.
Škof msgr. dr. Jurij Bizjak je bil rojen leta 1947 na Colu. Maturiral je na klasični gimnaziji v Vipavi (1965). Ordiniran je bil v Logu pri Vipavi (1971). Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani (1972). Bil je kaplan v Ilirski Bistrici (1972-75) in župnijski upravitelj na Planini (1975-76). Doktoriral je iz biblične teologije na papeški univerzi Urbaniani v Rimu (1983). Predaval je svetopisemske vede na Teološki fakulteti v Ljubljani in v Mariboru (1983-2000). Prevaja svetopisemska besedila in razlage, je pisec poljudnih in strokovnih člankov o Božji besedi. V malem semenišču v Vipavi (1983-97) in v ljubljanskem bogoslovju (1997-2000) je bil duhovni voditelj. Od leta 2000 je pomožni škof v Kopru.
V nedeljo, 23.1., je kranjski župnik in dekan prelat Stanislav Zidar daroval sveto mašo za edinost kristjanov, ki sta se je udeležila tudi Vladimir Miselj, upokojeni duhovnik Evangeličanske cerkve, in Budimir Galamić, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve:
MSGR. ALOJZ URAN je v sredo, 5. januarja, prvič obiskal našo dekanijo kot nadškof in metropolit. V župniji Kranj ga pričakujemo v sredo, 2. marca, ko se bo ob 18. uri srečal z našimi birmanci, njihovimi starši in botri; med sv. mašo bo na voljo za spoved, potem pa se mu bodo predstavile še druge skupine v župniji. Birmoval bo v nedeljo, 6. marca, ob 10. uri.
TEOLOGI O LAIKIH Na razumevanje laikata so imeli velik vpliv nekateri teologi, ki so že pred koncilom in po njem izčrpno pisali o tem vprašanju. Na koncil je zlasti vplival teolog Yves Congar, ki je leta 1952 napisal knjigo na 800 straneh z naslovom LAIK. Znamenit je njegov poskus opredeliti laika pozitivno, v odnosu do sveta. Medtem ko so kleriki poklicani, da se prvenstveno posvečajo pravzroku, torej Bogu, je svet laikov svet drugotnih vzrokov, zato so, čeprav ne izključno, laiki naravnani na zemeljske stvari. Po Congarju so laiki polnopravni člani Cerkve in imajo zato v Cerkvi svoje naloge in tudi pravice. Katoliška akcija v Nemčiji nikoli ni bila tako močno razvita kot v romanskih deželah, zato se vprašanje laikov tam ni postavljalo v tolikšni povezavi z njo, pač pa ob vprašanju laiške duhovnosti. Po Karlu Rahnerju je laik tisti vernik, ki ni sprejel nobene cerkvene službe in ni posvečen. Če resno jemljemo svet kot od Boga ustvarjeno stvarnost, bomo resno jemali tudi laike, ki jim je kot vernikom delovanje v tem svetu posebej zaupano.
MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV Vsako leto od 18. do 25. januarja obhajamo molitveno osmino za edinost kristjanov. Geslo letošnje osmine je: »KRISTUS JE EDINI TEMELJ CERKVE« (1 Kor 3,1-23). Ohajali jo bomo v znamenju dveh velikih obletnic. Novembra je minilo 40 let od izida koncilskega Odloka o ekumenizmu, prihodnje-ga decembra pa prav tako 40 let od onega srečnega dne, ko je bilo v Rimu in Carigradu preklicano izobčenje iz leta 1054 ter »izbrisano iz spomina in srca Cerkve ter prepuščeno pozabi«. V naši župniji bo sveta maša za edinost v nedeljo, 23. januarja, ob 19. uri. Pri maši bo pel Komorni zbor Gallus. Povabljena sta g. Vladimir Miselj in g. Budimir Galamić.
VOLITVE V ŽPS – POJDITE TUDI VI V MOJ VINOGRAD! Pred nami so volitve v ŽPS. Le te bodo na prvo postno nedeljo, 13. februarja. Prve volitve so bile pred petimi leti. Prav je, da že mesec dni pred volitvami razmišljamo, koga bomo predlagali oziroma volili v naš ŽPS. Vsak vernik naj bi poiskal v svojem okolju primerno osebnost, ki je vredna tega poslanstva in delovanja v ŽPS. Nekateri člani bodo predlagani tudi po službi, ki jo opravljajo v župniji ali dekaniji. Izbirajmo osebnosti - kandidate, ki čutijo odgovornost do Cerkve in so pripravljeni k sodelovanju in oblikovanju pastoralnega dela v župniji in seveda tudi verskega življenja. Bolne in ostarele prosim, da v teh dneh molite za uspeh volitev v ŽPS in tudi za uspeh misijona.
MISIJON V ŽUPNIJI – »PRIDI IN POGLEJ«! Že lep čas se v župniji pripravljamo na misijon, ki bo v dekaniji potekal skozi vse leto. Najprej bo v župnijah Kranj, Kranj-Primskovo in Kranj-Zlato polje. Začetek misijona bo v teh treh župnijah 4. marca pri večernih mašah. Pri nas bosta misijonarja brata frančiškana g. p. Leopold Grčar in g. p. Stanko Zore. Pomagala bo tudi sestra iz reda Notre Dame. Misijon naj bi v nas utrdil vero, poživil upanje in razžaril ljubezen do Boga in bližnjega. Prosim vas, da veliko molite za uspeh misijona in veliko govorite, se pogovarjate o misijonu, da bo zagorel žar veselja do življenja po veri!
RODITELJSKI SESTANEK Bliža se birma in seveda prvo sveto obhajilo. Letos gredo zadnjič k prvemu obhajilu otroci iz 2. razreda. Naslednje leto bodo prejeli prvo sveto obhajilo otroci iz 3. razreda, torej po prvi triadi devetletke. Starše otrok 2. razreda vabim na obvezen roditeljski sestanek v ponedeljek, 17. januarja, po večerni maši, torej ob 19.30, v župnijsko dvorano.
Župnija Kranj prireja ponovitev 38. Nikodemovih večerov z naslovom »Prej nevzgojeni, zdaj zasvojeni« v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 ob 19.30:
ponedeljek, 24.1.: msgr. dr. Jurij Bizjak: Imaš otroke? Vzgajaj jih! (Sir 7,23)
torek, 25.1.: dr. Roman Globokar: Vzgoja za odgovorno samostojnost
sreda, 26.1.: dr. Vinko Potočnik: Komercializacija intimnega življenja?
četrtek, 27.1.: Franc Prelc: Od medvedka do slona - izkustva skupnosti Srečanje pri vzgojnem procesu
petek, 28.1.: Bogdan Žorž: Razvajanje vodi k zasvojenosti
Večer se začne z glasbenim nastopom, kratko molitvijo in predstavitvijo predavatelja. Predavanje traja 45 do 60 minut. Drugi del večera oblikujete predvsem udeleženci s svojimi mnenji in vprašanji predavatelju. Vstop je prost.
VERSKA STATISTIKA ZA LETO 2004 Leto se je izteklo. Tudi tokrat je pred nami verska statistika za leto 2004, podatki za leto 2003 pa so v oklepaju. Število prebivalcev v župniji je 15.000, katoličanov cca. 11.000.
KRSTI - skupaj 31 (25) iz cerkvenega zakona - 10 iz samo civilnega zakona - 10 nezakonski (tudi zunajzakonske skupnosti) - 11 Priprava na krst poteka v soboto pred krstom. Krsti so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
PRVO OBHAJILO - skup. 42 (39) iz 2. razreda - 35 iz 3. razreda - 5 katehumeni - 2 OBHAJIL skupaj 48.500 (49.000)
BOLNIŠKO MAZILJENJE IN POGREBI - skupaj 65 (74) prevideni - 21 samo maziljeni - 7 neprevideni: - ki pa so prejemali zakramente - 5 - zaradi nagle smrti - 16 - ker svojci niso poskrbeli - 16
POROKE so bile samo štiri (10) Nadvse »moderno« je v župniji živeti izvenzakonsko skupnost. Kdor živi v zunajzakonski skupnosti ali v civilnem zakonu, ne more prejemati svetega obhajila in ne more biti boter.
NEDELJNIKI moški 369 (376) ženske 543 (676) otroci 276 (278) skupaj 1188 (1330) Število nedeljnikov vztrajno pada. Prvi izmed vzrokov je v vedno manjšem številu veroukarjev, torej strahovitem padanju natalitete. Župnija umira, ker je prevladala kultura smrti. Mogoče bo spremenjena oblast kaj več storila za povečanje natalitete - rojevanje otrok, torej za kulturo življenja.
V župniji delujejo naslednji pevski zbori: otroški zbor, mladinski zbor Škrjančki, pevska skupina Dlan, župnijski pevski zbor in Komorni zbor. Vabimo nove sodelavce - pevce!
V letu 2004 smo obnovili fasado na knjižnici (Tavčarjeva 41) in uredili prostor med knjižnico ter župniščem. Največji zalogaj je vsekakor začetek obnove stropa v župnijski cerkvi.
REDNA SEJA ŽPS bo v četrtek, 13. januarja, po večerni maši. To je predzadnja seja v tem mandatu, saj so na prvo postno nedeljo, 13. februarja, volitve v ŽPS po vsej Sloveniji.
V PRIPRAVI NA BIRMO... ...bodo veroučenci 8. razreda v soboto, 15.1., dopoldne obiskali mednarodno razstavo jaslic v Ljubljani. Zberemo se na kranjski železniški postaji ob 8. uri.
VERSKI TISK Cerkev nas vabi k branju in naročanju verske literature, predvsem na: DRUŽINO, OGNJIŠČE, MAVRICO in MOHORJEVE KNJIGE. TEČAJ ZA ZAROČENCE se začenja v soboto, 8. januarja, ob 18. uri.
Oddane maše: za duše v vicah (5x), dr. Julij Mayr (2x), v zahvalo (2x), Veronika in Franc Oštrek, po namenu, za zdravje (4x), družina Božeglav in Kovačič, rodbina Hribovšek, pok. Mavčičevi, Janez Bogataj, Alojz Krmelj
* * * LUČ SVETA * * * V soboto, 27. 11., smo mladi iz društva Izziv organizirali dobrodelni koncert duhovne ritmične glasbe pod naslovom Luč sveta. Na odru se je zvrstilo deset izvajalcev, ki so dvakrat navdušili polno dvorano Prešernovega gledališča. Ves izkupiček, ki je znašal 130.000 SIT, je šel v roke misijonarju na Madagaskarju g. Janezu Krmelju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, sponzorjem in pa g. župniku in dekanu Stanislavu Zidarju, ki je gostil znana imena duhovne ritmične glasbe. V prihajajočem letu 2005 želimo vsem župljankam in župljanom veliko božjega blagoslova. Upravni odbor Mladinskega katoliškega društva Izziv
ŠKOFOVSKA SINODA O LAIKIH Papež Janez Pavel II. je že leta 1984 napovedal škofovsko sinodo o poklicanosti in poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu dvajset let po drugem vatikanskem koncilu, vendar je bila še prej, leta 1985, na hitro sklicana sinoda ob dvajsetletnici sklepa koncila. Tako je bila sinoda o laikih uresničena šele leta 1987. Za začetek so bila pripravljena lineamenta, ki so izrazila bojazen pred klerikalizacijo laikov in laizacijo klera, zato naj bi sinoda začrtala jasno ločitev med obema skupinama v Cerkvi. Ker je bil močno naglašen svetnostni značaj laikov, naj bi si ti prizadevali tudi za posebno laiško duhovnost. Ker je bilo to besedilo v nasprotju z dotedanjo prakso tudi objavljeno, je naletelo na veliko odzivov tako škofovskih konferenc kot tudi laiških združenj. Sinoda je sicer hotela nadaljevati v smeri, ki jo je nakazal koncil, hkrati pa je hotela opozoriti tudi na nevarnosti njegovega napačnega razumevanja. Razprava se je zaostrila tudi pri vprašanju novih duhovnih gibanj.
... v Marijinem naročju... ...v naročju matere Cerkve...
Kakor se je novorojeni Zveličar umiril in potolažil v Marijinem naročju, ki ga je varovalo in hranilo, tako se ob njegovem rojstnem dnevu umirimo in potolažimo tudi mi v naročju matere Cerkve, ki nas varuje in hrani. Kakor pravi psalmist: »Utešil in umiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša« (Ps 131,2). Vsem bratom duhovnikom, redovnikom in redovnicam, rojakom doma in po svetu, pripadnikom drugih narodnosti in ver želimo blagoslovljen božič in milosti polno leto 2005.
Slovenski škofje
Voščilu slovenskih škofov se pridružujeva tudi župnik Stane in kaplan Tomaž!
PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA ROJSTVA Za nami so prvi adventni dnevi in tako praznovanje dobrote (sv. Miklavž) ter praznik lepote (brezmadežno spočetje Device Marije). Otroci so skupaj s starši zavzeti pri adventni akciji: OTROCI ZA OTROKE. Adventni koledar, ki so ga dobili vsi veroučenci, jih vzpodbuja za odprte roke in srce ter dobroto do pomoči potrebnega.
Neposredna duhovna priprava na Gospodovo rojstvo se bo začela z devetdnevnico v četrtek, 16. decembra, pri večerni sveti maši. Posebej redno se devetdnevnice udeležujejo naši birmanci. Devetdnevnico bomo končali 24. decembra pri jutranji maši. Duhovno bogatega praznovanja brez dobre božične spovedi ne more biti. Duša mora prepevati Bogu tako, kakor Marijina: Moja duša poveličuje Gospoda! Zakrament sv. spovedi boste lahko opravili preko vsega dneva od 20. decembra dalje. Spovedoval bo g. p. Lojze Markelj. Od 12. do 14. ure ne bo spovedovanja.
Posebnost priprave je tudi Betlehemska luč, ki jo bodo skavti prinesli v župnijo 19. decembra k sv. maši ob 9. uri.
Isti dan, torej na 4. adventno nedeljo, ima dekanija Kranj molitveno uro za duhovne poklice ob 15. uri na Brezjah. Želeli bi romati z avtobusom. Prijave sprejemamo do 15. decembra. Cena avtobusa je 1000 SIT.
Mladi naše dekanije se bodo pripravljali na božične praznike z adventnim srečanje v župniji Predoslje v soboto, 18. decembra, ob 9.30. Naš gost bo eksorcist p. Božič. Mladi bodo na srečanju lahko opravili sv. spoved. Vabimo tudi birmance 9. razreda! Vsi trije sveti večeri naj bodo v znamenju družinskega srečanja, molitve in praznovanja. Kateri so sveti večeri? Najlepši je sveti večer pred praznikom Gospodovega rojstva, 24. decembra. Nato je drugi sveti večer na Silvestrovo in tretji na večer pred praznikom Gospodovega razglašenja ali treh kraljev (6.1.). 26. decembra je praznik Sv. družine. Ob 15. uri bo blagoslov otrok v župnijski cerkvi.
OGLED JASLIC Območno društvo Katoliških pedagogov pripravlja ogled jaslic pri Sv. Jožefu v Ljubljani in v Postojni v torek, 28. decembra. Po ogledu živih jaslic Postojnski jami bomo odšli še na večerjo.
BOŽIČNE POČITNICE ZA VEROUČENCE BODO OD 23. DECEMBRA 2004 DO 10. JANUARJA 2005.
II. VATIKANSKI KONCIL O LAIKIH Znano je, da se drugi vatikanski koncil pogosto označuje za pastoralni koncil in tudi za koncil o laikih. Ker je bil sklican z namenom, da bi nadaljeval prvi vatikanski koncil, ki je močno izpostavil vlogo papeža, naj bi na njem obravnavali predvsem vlogo škofov, temu naj bi sledila še razprava o stanovih evangeljske popolnosti in o laikih. Službo duhovnika naj bi obravnavalo le s stališča podrejenosti škofu. Koncil poudarja, da je posebno poslanstvo laikov v tem, da v skladu z njihovim načinom življenja prvenstveno pričujejo v svetu. Vendar njihovega poslanstva ne skrči samo na ta njihov pomen, ampak jim priznava njihov prostor in pravice tako v Cerkvi kakor tudi v svetu. Do sveta pa koncil zavzame zelo pozitivno stališče. Končno drugi vatikanski koncil takole opredeli laike: »Pod imenom laiki razumemo tukaj vse vernike razen udov svetega reda in redovniškega stanu, potrjenega v Cerkvi, to se pravi vernike, ki so bili s krstom vključeni v Kristusa in s tem uvrščeni v božje ljudstvo. Ti verniki so s krstom na svoj način postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in svetu« (C 31).
