Tipična
tovrstna župnijska dejavnost je obnova stavb. Kjer se še dogajajo množične
prostovoljne akcije, s primernim povabilom ni težko privabiti oddaljenih.
Prispevali bodo sredstva, znanje in čas, da bo npr. farna cerkve zasijala v novi
fasadi ali se obnovilo župnišče.Pri tem ne gre samo za prispevek k lepši krajini (sosedu ali bencinskemu
servisu ne prispevamo ničesar za lično fasadi) in za splošno potrebo po druženju
skozi delo, gre še za globlje priznavanje simbolov občestva, kar sakralne
zgradbe so. Včasih se iz teh akcij ponovno vzpostavi vez z občestvom in opravi
tiha sprava in sožitje. Spet smo v polju govorice, ki ni striktno religiozna,
oddaljeni pa se skozi njo sporoča in išče stik.
PRAVO
RAZMERJE
Če
naglašamo Očeta
na škodo Sina in Duha, spodmikamo tla svetopisemskim trditvam, da je Bog
Ljubezen.
Pretirano
naglašanje Sina kot glave Cerkve lahko postane skušnjava za njene predstavnike,
da si prisvajajo preveč oblasti.
Kdor
je preveč zagledan v Duha, se spušča v nevarnost, da se bo pretirano skliceval
na njegove navdihe.
Razmerja
treh oseb v Bogu so usklajena. Izziv za nas, naj jih usklajujemo tudi
mi.
Bodi
orodje: iz zlata ali iz jeka, iz platine ali iz železa, veliko
ali majhno, fino ali grobo. Vsa so koristna: vsak ima svojo vlogo. Kot v
materialnem svetu: kdo more reči, da je mizarjeva žaga manj koristna kot nož
kirurga? Tvoja naloga je biti orodje. (Josemaria
Escriva )
"Ne
boj se, samo veruj!" je dejal Jezus načelniku shodnice, ki se je zatekel k njemu
s prošnjo, da bi ozdravil njegovo hčerko. Podobno pravi tudi nam vsak dan,
zlasti v težkih trenutkih življenja: "Ne boj se, samo veruj! Veruj, da te vsak
hip vidim in z ljubeznijo spremljam vsak tvoj korak. Veruj, da tvojo pot vodim
tako, da ne zgrešiš svojega cilja, ki je večna sreča v
meni."
Zakrament
duhovniškega posvečenja
Vsak
kristjan postane deležen Jezusovega kraljevskega duhovništva že pri krstu in
birmi. Duhovniško posvečenje pa pooblasti duhovnika, da pri maši spremeni kruh
in vino v Kristusovo telo in kri ter s tem izpolni Kristusovo oporoko. Daje mu
oblast, da oznanja veselo oznanilo, da v zakramentu pokore sodi in odpušča v
Kristusovem imenu in sprejme poslanstvo biti dober pastir svoji čredi. V
duhovniku častimo Kristusa, čigar namestnik je.
Duhovništvo
se je v katoliški Cerkvi predajalo dalje v neprekinjeni verigido današnjih dni. V moči Kristusovega
pooblastila in v njegovem imenu sredi občestva darujejo duhovniki evharistično
daritev, predsedujejo evharističnemu zboru, vodijo molitve in oznanjajo
odrešenjsko oznanilo.
Z
neporočenim načinom življenja skuša duhovnik slediti Kristusu in pričevati zanj.
Zakrament
duhovniškega posvečenja običajno delijo v stolnici. Izkoristimo priložnost, da
sodoživimo duhovniško posvečenje. Na četrto nedeljo po veliki noči še posebej
molimo za duhovne poklice. To je nedelja dobrega pastirja. V vsaki župniji naj
bi tudi gojili molitev za duhovne poklice.
MAŠNIŠKA
POSVEČENJA V LETU 2006 V NAŠI NADŠKOFIJI
Mašniško
posvečenje bo 29. junija ob 9. uri v ljubljanski stolnici.
Peter Bregar, roj. 24. 1. 1979, iz
župnije Ljubljana-Šentvid
Matjaž
Celarc, roj. 8. 6. 1979, iz župnije Ljubljana – Polje
Gregor
Luštrek, roj. 21. 2. 1973, iz župnije Sora.
Dne 29.
okotbra 2006 bo naknadno posvečen še diakon Alek Zwitter, roj. 16. 3. 1974, iz
župnije Ljubljana – Sv. Peter.
Letošnja
bera novomašnikov je izredno nizka. Božje ljudstvo ne bo obupalo, saj živimo v
duhu Jezusovih besed: Ne boj se mala čreda! Toda ne pozabimo na odprtost
življenju in molitev za nove duhovne poklice.
35.
ŠKOFIJSKO CELONOČNO PEŠ ROMANJE MLADIH NA
BREZJE
Škofijski
odbor za mladino ob koncu šolskega leta vabi na škofijsko celonočno peš romanje
mladih na Brezje. Romanje bomo začeli v petek, 23. junija, ob 20.00 v Šentvidu
nad Ljubljano s sv. mašo. Nočno bogoslužje v Kranju bo ob 01.30. Romanje pa bomo
sklenili v soboto, 24. junija, ob 6.30 uri s sv. mašo, ki jo bo vodil škof dr.
Anton Jamnik. Za povratek z Brezij bodo na voljo posebni avtobusi. Na romanju
nas bo povezovalo geslo: »Tvoja
beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps
119:105).
KANCIJANOVI
OTROCI
Vabimo
otroke od 5. leta starosti dalje k malim pevskim vajam z Angelo Tomanič ob
torkih od 17.00 do 17.45 ure. Kaj so se naučili, bi pokazali o božiču in še
kdaj.
Začetek
v torek, 13. junija na Tavčarjevi 39, I. nadstropje levo.
PRIPELJITE
JIH, PETJE OSREČUJE!
PRAZNIK
– SV. REŠNJE TELO IN KRI
V četrtek, 15. junija je zapovedani
praznik Sv. Rešnje telo in kri. V domači župniji bo slovesna procesija po
večerni maši po cerkvi kot vedno. Zunanja slovesnost bo na Primskovem v nedeljo,
18. junija ob 9. uri. Vabimo vas, da se procesije udeležite tudi z banderi naše
župnije. Pogovorite se med seboj!
SREČANJE
MINISTRANTOV
V
soboto, 17. junija bo dekanijsko srečanje ministrantov v župniji Naklo. Srečanje
se bo začelo ob 10. uri s sv. mašo, nato bo kviz in zabavne igre. Dne 26. junija
bodo ministrantje ter pevci mladinskega pevskega zbora Škrjančki imeli izlet v
Gardaland.
ROMANJE
BOLNIKOV
Letošnje
romanje bolnikov na Brezje bo v soboto, 17. junija. Skupnega romanja ne bo.
Vabljeni ste domači, da omogočite svojim ostarelim in bolnikom, da obiščejo
Marijino svetišče! Romarska maša bo ob 10.30 uri.
V
Čirčah v poletnem času ne bo svete maše. Žegnanje
bo 6. avgusta s slovesno blagoslovitvijo Slomškovega okna.
V
nedeljo, 18. junija bo nabirka
za novo cerkev na Viru pri Domžalah. Vsem
darovalcem iskrena hvala!
LETOŠNJA
DELA V ŽUPNIJI
Letos smo
zastavili obnavljanje naših prostorov že sredi zime. Tako smo obnovili župnijsko
dvorano, stanovanje na Tavčarjevi 39, fasado na Pungartu, streho na župnišču
Tavčarjeva 43 in seveda vrnjeno gospodarsko poslopje - bivši hlevi, ki so bili v
obupnem stanju ob vrnitvi lastniku – župniji.
Tipologije oddaljenih – bolezen in smrt Ob smrti bližnjega se v človeku
zbudijo tesnoba, sveti srh in ogroženost. Vsa sredstva obvladovanja problemov in
obrambni mehanizmi, ki jih pridoma uporabljamo skozi življenje, na tem mestu
odpovejo. To, da takorekoč vsi oddaljeni za rajne svojce hočejo imeti cerkveni
pogreb in da se jim zdi samoumevno, da bodo tudi samo cerkveno pokopani, ter da
na sploh veliko dajo na kult rajnih (mimogrede: Slovenija je morebiti edina
dežela na svetu, kjer nagrobne sveče lahko kupimo tudi na pošti ali celo pri
mesarju), ni indiferentno. Kaže na preživetje in trdoživost temeljne
religioznosti, ki se je po naukih nekaterih antropologov začela ravno z obrednim
pokopavanjem umrlih. Kaže še na to, da se človek vendarle zaveda svoje šibkosti
in ranljivosti, iz katere se rojeva klic po Bogu. Niso redki primeri, ko vstop v
vdovstvo sovpada z verskim preporodom. Plenarni zbor direktno pravi: » Na novo
bo potrebno ovrednotiti tudi zakramentale, kot so pogreb in blagoslovi, saj je
njihovo obhajanje lepa priložnost za posredovanje evangeljskega oznanila tudi
obrobnim vernikom« (PZ 124).
PASTORALNI DAN 2. ARHIDIAKONATA Bliža se pastoralni dan Gorenjske,
torej 2. arhidiakonata, ki ga vodi g. prelat in kanonik Anton Slabe. Iz tega dne
naj bi se rodilo močnejše občutje naše povezanosti, se izoblikovale nove
usmeritve in spodbude za življenje Cerkve v prihodnosti; predvsem pa bi radi
zajeli novo, svežo mero veselja in zaupanja, saj nas je Bog sprejel med svoje,
nam govori, nas hrani in vodi, da bi bili tudi njegove priče in sodelavci sredi
sveta. Pastoralni dan naj bi bil tudi zametek, če Bog tako želi, tudi
zametek nove škofije v bodočnosti. Naš pastoralni dan bo v soboto, 3. junija
v Velesovem, kjer je najstarejša slovenska Marijina božja pot. Zanj smo
izbrali geslo: POSVEČENI ZA UPANJE in mu dodali misel: SVETI DUH GRADI ŽIVO
CERKEV. Spored: ob 9.30 uri skupna molitev, ki jo pripravijo sestre
redovnice 10.00 predavanje p. Branka Cestnika o vsebini dneva 11.00 se
bomo razdelili v šest skupin in se v njih menili: o družini, o mladih, o šili in
vzgoji, o ostarelih, o dobrodelnosti, o duhovnih poklicih. Medtem bo v cerkvi
češčenje in molitev pred Najsvetejšim 12.30 čas za kosilo iz popotne
torbe 13.30 bo skupni program in povzetek dela posameznih
skupin 15.00 bo sklep s sveto mašo, ki jo bo vodil ob somaševanju škof dr.
Anton Jamnik Arhidiakon vabi v Velesovo VSE: duhovnike, redovnike, redovnice
in vernike, saj gre za nas, za vso Cerkev, pa tudi za tiste, ki nas gledajo le
od zunaj ter za vsaj majhen delež za duhovno in versko prenovo našega
naroda.
PRAZNIK NAŠIH FARNIH ZAVETNIKOV 31. maja praznujejo naši farni
zavetniki: sv. Kancij, Kancijan, Kancijanila in sv. Prot-mučenci. Ob prazniku
imamo v župniji celodnevno češčenje z veliko željo, da bi mnogi zavili ta dan v
našo cerkve in se pridružili molitvi.
RAZPORED ČEŠČENJA SRT: 8.00 – sveta maša 9.00 – 10.00 – moli KS
Čirče 10.00 – sveta maša 11.00 – 12.00 – moli KS Kranj Center 12.00 –
15.00 – ni češčenja 15.00 – 16.00 – moli KS Huje in Planina 16.00 – 17.00
– moli KS Bratov Smuk in Primskovo 17.00 – 18.00 – molijo člani ŽPS in
duhovna gibanja 18.00 – sklep češčenja s sveto mašo, vodi p. Stane Zore Na
binkoštno nedeljo, 4. junija je za našo župnijo žegnanje- smn, zato je pri vseh
mašah nabirka za našo cerkev.
SKLEP VEROUKA Veroučenci dobijo spričevala v času rednega verouka
od 29. maja do 2. junija in opravijo spoved. Spričevala vrnejo v tednu po
binkoštih v času rednega verouka. Vpisovanje vseh veroučencev v naslednji letnik
verouka bo zadnje dneve avgusta.
TEČAJ ZA ZAROČENCE BO V POLETNEM ČASU JUNIJA IN AVGUSTA, NE PA JULIJA
IN SEPTEMBRA.
ŽIVI ROŽNI VENEC Srečanje molivcev bo v soboto, 3. junija ob 9.30 na
Brezjah za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za njihovo stanovitnost
in svetost.
KAR
JE V TELESU DUŠA, TO SO NA SVETU KRISTJANI
V
sodobnem molitveniku francoskega duhovnika Michela Quoista z naslovom "Ko vse
življenje postane molitev" najdemo tudi molitev Vse. V njej razmišlja o
Jezusovih besedah učencem, da jih bo svet sovražil, če bodo živeli dosledno po
njegovem nauku ljubezni do malih in preziranih. Ob tem pisatelj pripoveduje
Gospodu tole: "Slišal sem duhovnika, ki evangelij živi, oznanjati evangelij.
Mali, ubogi so bili navdušeni, veliki, bogati so se pohujševali. In premišljeval
sem, da ne bi bilo treba dolgo oznanjati evangelija, da bi se mnogi tisti, ki
prihajajo redno v cerkev, oddaljili, in bi jo tisti, ki ne prihajajo, napolnili.
Na misel mi je prišlo, da je slabo znamenje za kristjana, če ga spoštujejo
'boljši ljudje'. Menim, da bi morali kazati na nas s prstom in nas imeti za
norce in revolucionarje; zdi se mi, da bi morali zoper nas podpisovati razglase,
nam delati težave … morali bi nas poskušati uničiti."
To
se je dejansko dogajalo v vseh dobah dvatisočletne zgodovine Kristusove Cerkve,
ki jo je v koreninah zalila kri krščanskih mučencev prvih stoletij. Poganski
rimski imperij je kristjane preganjal in moril zaradi njihove drugačnosti.
Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa
zapisal: "Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih
domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem
prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih in jih
vendar obsojajo; moré jih in jih s tem oživljajo. Ubogi so in bogaté mnoge;
vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …" Svoje naštevanje lastnosti
kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: "Da na
kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu
kristjani."
Pri
otrocih pride paradoks oddaljenosti na dan na prav poseben način. Po
eni strani so poslani k verouku, po drugi varovani pred »preveč resno«
vero. Otroci prinesejo s strani starąev s seboj socializacijski
imperativ, ki veri kljub vsemu priznava določeno vzgojno avtoriteto, in
prinesejo s seboj modernistični sum, ki ne zaupa religiji. Otroci so
nekakąna sonda oddaljenih. Z njo sondirajo stanje v Cerkvi in v njeno
jedro poąiljajo ąifrirana sporočila. Če otroke verouk osrečuje in jim
pomaga pri rasti v zrelejąo osebnost, bodo oddaljeni starąi popuąčali v
sumu in rasli v zaupanju. Videli bodo, da »Bog ne ąkodi« in da ni
nujno, da je Bog dober le za »deco in stare mame«. ®e sv. A. M. Klaret
je poudarjal in učil svoje misijonarje, da se preko otrok pridobivajo
odrasli, zato ni vseeno, kakąno sporočilo bomo odpoąiljali preko otrok.
15 LET KARITAS V KRANJU
Z
nastopom demokracije v Sloveniji je dobila svoje mesto tudi dobrodelna
cerkvena organizacija Karitas. Zametki segajo v mesec februar 1991.
Nekaj zavzetih gospa se je odločilo, da začnemo z dobrimi deli
razveseljevati brezposelne in begunce. Zahteve so bile vedno večje in
počasi smo potrebovali vse več sodelavcev, pa tudi boljąo organizacijo.
Tako je po prvih letih delovanja prevzel vodstvo Karitas g. Andrej
Jeklar. Njegovo delo in zavzetost je dalo pečat naąi Karitas. Po več
kot desetih letih je prevzela tajniątvo ga. Ivanka Jenko. G. Andreju se
za vse njegovo delo iskreno zahvaljujem z ľeljo, da s svojimi nasveti
in izkuąnjami ąe naprej pomaga naąi in njegovi Karitas. Zahvala vsem
sodelavcem z veliko ľeljo, da bi se ąe kdo, ki je upokojen, prijavil za
delo pri Karitas!
Praznovanje bo v soboto, 20. maja, ob 15. uri.
Najprej bo zahvalna sveta maąa, ki je namenjena prav vsem faranom in
predvsem bolnikom in ostarelim. Če imate v svoji druľini bolnika ali
ostarelega, ga pripeljite v cerkev. Po maąi bo v ľupnijski dvorani ąe
kratka akademija in nato pogostitev. Pri maąi in akademiji bo sodeloval
Kranjski kvintet in naąi mladi.
Upam, da boste lahko pripeljali k sv. maąi bolne in ostarele, kljub temu, da je mesto zaprto!
Namen
tega dne je: da spoznamo naą domači, gorenjski arhidiakonat, njegove
duhovnike in vernike, njegovo sedanje versko stanje; da se zavemo,
koliko darov, ľivih skupnosti in dejavnosti je v njem; pa tudi koliko
potreb in moľnosti, problemov in izzivov se v njem poraja. Radi bi
spregovorili o odgovornosti za prihodnji rod Gorenjcev, za njihov jezik
in kulturo, duhovnost in vero.
Informacije in prijave do 17. maja na: 23-23-116 ali 031/454-831
NABIRKA ZA ZAVAROVANJE DUHOVNIKOV
Do
danes ąe vedno ni urejeno razmerje med Cerkvijo in drľavo. Tudi sedanja
vlada nima politične moči, da bi to uredila, zato je pred nami ponovno
nabirka za zavarovanje duhovnikov. Nabirka bo v nedeljo 21. maja. Vsem,
ki boste darovali v ta namen, se iskreno zahvaljujeva oba duhovnika!
Letos
so proąnji dnevi 22. 5. na Hujah, 23. 5. v Čirčah in tretji dan v
Kranju ob 19. uri. Med maąo se bere ąmarnično branje za otroke. Pri
vseh maąah se pobira puąca za maąni namen.
Zakaj toliko ljudi nima
nič od ľivljenja?
Zato,
ker nimajo prijateljev,
ker nimajo nikogar,
ki bi jim stal ob strani.
Ker pogreąajo znamenje,
da jih ima kdo rad.
Ker ni nobene roľe,
ki bi cvetela zanje.
In vendar lahko
roľe naredijo čudeľ!
Ni nujno,
da bi bile dragocene,
lahko so čisto navadne, preproste roľe:
nasmeh, drobna beseda, majhna pozornost.
Najmanjąi cvet,
ki ga dam s srcem,
more povedati
toliko lepega;
pripoveduje čudovito bajko o koąčku nebes na zemlji, kjer so ljudje kakor angeli in drug drugemu blaľijo vsako resnobo,
Povprečni
od Cerkve oddaljeni slovenski kristjan se priložnostno brez večjih zadržkov
približa notranjemu cerkvenemu dogajanju, se udeleži kakšnega obreda in se tudi
zbliža z duhovnikom ali pastoralnem delu. kakršenkoli je že nagib, da pridejo
blizu, in kakorkoli so že nerodni pri tem (npr. žvečenje gumija med obredom), so
ti trenutki pastoralno zelo dragoceni.
Dragoceni,
ker: razkrinkajo in razodevajo duhovno stanje oddaljenih; oddaljeni v teh
primerih kažejo večjo mero odprtosti za nagovor Cerkve kot sicer; oznanjevalcu
je s strani oddaljenih priznana vloga oznanjevalca, kar kerigmatični pristop
olajša.
Priložnostna
približevanja lahko razdelimo v štiri sklope:
1.Veliki
prazniki in tradicionalni obredi. Naštejmo jih nekaj: božič, velika noč, krst,
birma; blagoslov cest, vozil, tega ali onega; Hubertova maša za lovce,
Florjanova za gasilce; tradicionalna maša na romantični podružnici, itd.. Pod
lupo lahko vzamemo blagoslov velikonočnih jedil. To je gotovo najbolj množičen
verski dogodek na Slovenskem. Množična udeležba krščenih in tudi nekrščenih nam
razodeva potrebo po »požegnanosti«, kar je določeno znamenje odprtosti za
skrivnostno in sveto. Ravno množičnost pri blagoslovu in ne-možičnost pri
vigiliji nam pove, kako daleč v skrivnost vere sežejo oddaljeni.
SPET
KLIČE NAS VENČANI MAJ
Kako lepa pesem! Kako lepi spomini
starejših na otroška leta! K Marijinemu češčenju - šmarnicam so povabljeni mladi
in starejši.
Pri
jutranjih mašah bomo brali šmarnice za odrasle z naslovom: KRALJICA MUČENCEV.
Slovenski mučenci so vir navdiha in spodbude za življenje po veri tudi sedanjemu
rodu in priprošnjiki pri Bogu za dosledno življenje po veri. Občudujemo njihov
pogum v soočenju z nasilno smrtjo. Ta pogum pa ni nekaj naključnega, ampak je
sad njihovega krepostnega življenja. Tudi krepostno življenje ne nastane samo od
sebe, ampak je posledica njihovega pristnega molitvenega življenja in krepčanja
v prejemanju zakramentov. Tako je zapisal o letošnjih šmarnicah g. nadškof Alojz
Uran.
Otroci
in mladi so vabljeni k šmarnicam zvečer ob 19. uri. Šmarnično branje: ODDALJENI,
A VENDAR BLIZU sta napisala Branko Balažic in Slavi Selan Trkman. Otroci bodo
aktivni pri šmarnicah in dobili vsak dan določeno nalogo in listek, ter tako
oblikovali šmarnično pobožnost ne samo v cerkvi, ampak tudi doma, v svoji
družini.
ROMANJE
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Romanje
bo od 18. do 22. maja v Köeln, ki je lansko leto gostil 20. svetovno srečanje
mladih. Tja so romali naši predniki k relikvijam svetih treh kraljev vsako sedmo
leto že od 14. stoletja naprej.
Potovanje
vodi agencija Zora iz Idrije.
Cena romanja za 40 udeležencev bo 72.000 SIT po osebi, pri skupini najmanj 35
oseb pa 74.900 SIT.
Prijave
zbira Albina Krek do zapolnitve avtobusa na telefon 04/5147118 ali mobitel 041/
48 15 47.
PASTORALNI
DAN ARHIDIAKONATA
Pastoralno delo po Pastoralnem
občnem zboru-sinodi se nadaljuje. Lani je bil v Stični škofijski pastoralni dan.
Letos bo srečanje vseh vernikov v okviru gorenjskega arhidiakonata. Srečanje bo
3. junija v Velesovem od 9. ure 17. ure. Dan bo zaznamovan z molitvijo, pogovori
po skupinah, družabnem srečanju in slovesno mašo, ki jo bo daroval pomožni škof
dr. Anton Jamnik. Kako lepo bi bilo, da se udeleži tudi naša župnija
pastoralnega dneva!
TEDEN
MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE – VI STE PRIČE– 7. MAJ
Četrta
velikonočna nedelja ali nedelja Dobrega pastirja je vsako leto svetovni
molitveni dan za duhovne poklice. Naj bo teden molitve en sam klic, ena sama
prošnja: Gospod, duhovnikov, redovnikov, redovnic, po svojem Srcu, nam
daj!
Ves
teden bo župnija usmerjala molitve k Bogu za duhovne poklice. V nedeljo, 7. maja
bo dekanija imela uro molitve v Marijini cerkvi na Bregu ob 16.
uri.
KATEKIZEM
KATOLIŠKE CERKVE – Kompendij je pred
kratkim izšel pri založbi Družina. Cena je 4200 SIT.
Redna
seja ŽPS bo v
četrtek, 11. maja ob 20. uri v sejni sobi.
Nabirka
1000 SIT bo v
nedeljo, 7. maja za župnijsko cerkev.
ODDANE
MAŠE: za
zdravje 4x, za duše v vicah 5x, starši Kert in sestra Marica, v čast S. Duhu za
pravo spoznanje 10x, na čast Mariji Pomagaj
DOBRI
PASTIR POZNA SVOJE OVCE
JEZUS
NAS POZNA
Ne
samo na splošno, kot imajo na primer na matičnem uradu popis vsega prebivalstva
v občini. Za Jezusa nihče izmed nas ni le številka v spisku. Vsakogar pozna
osebno, po imenu in po srcu. Za vsakogar ima čas in besedo, vsakomur pripravlja
poseben prostor pri Očetu.
Velikonočni
dogodek Jezusovegavstajenja je
edinstvena in neprimerljiva osrednja značilnost in vsebina naše krščanske vere.
Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih,
razočaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka večkrat doživeli kot
tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in začeli to sporočilo oznanjati
ter končno za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po človeško povsem nemogoče,
je postalo mogoče in resnično po Božji ljubezni.
Ob
nezaslišanem velikonočnem sporočilu se tudi danes marsikdo sprašuje, ali je to
mogoče. Pa vendar na dnu duše, dostikrat nevede in nezavedno, s tem računa in v
to upa. Kajti vsakokrat, ko upamo proti upanju, tiho računamo na to. Vsakokrat
ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne
krivica, dobrota in ljubezen in ne zloba, verjamemo v vstajenje: v dokončno
zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo. Na svetu je toliko ljudi, ki
verjamejo v zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto upanje in
pričakovanje, ki dobi v veri v Jezusovo in naše vstajenje svojo najglobljo
potrditev. Mi kristjani, ki smo vero v Jezusovo in naše vstajenje postavili na
najvišji svetilnik našega življenja, pa smo poklicani, da zanjo pričujemo s
svojim neuničljivim zaupanjem in zvestobo Gospodu ne glede na ugodne ali
neugodne okoliščine, v katerih smo poklicani k delu za Božje kraljestvo v nas in
okoli nas.
To
je naša vesela velika noč! Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom,
redovnicam in redovnikom, vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje
želimo, da bi to bil tudi letos naš srečen in milosten največji praznik. Posebno
globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo
preizkušnje, nesreče, izgube in stiske. Vse nas naj tudi letos Vstali Gospod
Jezus napolni z mirom in zaupanjem, s tolažbo in novim
pogumom.
Blagoslovljene
in vedre velikonočne praznike vam želimo
vaši
škofje
Voščilu
slovenskih škofov se pridružujeva tudi vaša duhovnika.
VELIKI
TEDEN V PASTORALNEM LETU ODDALJENIH
Veliki
teden, sveti teden je središče cerkvenega leta, posebej še sveto tridnevje: »Iz
velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno
cerkveno leto s svojim sijajem« (KKC 1168). Teh praznikov se udeleži veliko tudi
oddaljenih vernikov. Tako je vsak izmed nas poklican, da se s prijazno, globoko
besedo približamo vsakemu izmed nas: KRISTUS
JE VSTAL!
Že cvetna nedelja nas z blagoslovom
zelenja in branjem pasijona-trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa popelje v
pomembnost našega odrešenja po Jezusu Kristusu.
VELIKI
ČETRTEK – 13. april
Ob
7.00uri bo v kapeli molitev
bogoslužnega branja – brevir.Dopoldanska krizmena maša v
stolnici ob 9. uri je v znamenju obnovitev duhovniških obljub skupaj z
nadškofom. Sveto pismo nas opominja, da znova razplamenimo Božji milostni dar,
ki je položen v nas.
Slovesna
večerna maša bo ob 19. uri. Skrivnosti, ki se jih spominjamo, so: postavitev sv.
Rešnjega telesa in mašniškega posvečenja ter Jezusove zapovedi medsebojne
ljubezni. Umivanje nog je eden izmed dejanj in izražanje te ljubezni: »Koder je
dobrota in ljubezen, tam je Bog!« Po slovesni maši se Najsvetejše prenese v
stransko kapelo, kajti Jezus se za tri dni umakne iz tega sveta. Češčenje bo
pozno v noč.
VELIKI
PETEK – 14. april
Ob 7.00
uri v kapeli molimo molitveno bogoslužje, nato se delijo sveta olja duhovnikom
naše dekanije .Križev pot bo ob 15. uri. Obredi velikega petka bodo ob 19. uri. Pri
opravilu v čast Gospodovemu trpljenju bodimo pozorni na 5. kitico slovesnih
prošenj za vse potrebe: »Naj vsemogočni večni Bog zbere razkropljene
(oddaljene), zbrane pa ohrani!«
Na
veliki petek je strogi post.
VELIKA
SOBOTA – 15. april
Blagoslov
velikonočnega ognja bo ob 7. uri pred zakristijo, nato bo molitev bogoslužnega
branja v kapeli.Navodilo v Misalu pravi: »Po zelo starem izročilu je ta noč posvečenea
bedenju za Gospoda« (2 Mz 12,42). K obredom ob 19. uri prinesemo sveče. Slavje
luči ima v pastoralnem letu oddaljenih velik pomen: » Veliko je namreč krščenih,
ki so zaradi tega, ker živijo v versko indiferentnem svetu, čeprav neko določeno
vero le ohranijo, praktično brezbrižni do vere in morale.«
Maša
velikonočne vigilije je maša nedelje Jezusovega vstajenja, čeprav jo opravimo
pred polnočjo.
BLAGOSLOV
VELIKONOČNIH JEDIL:
Župnijska
cerkev: 11.00; 14.30; 15.00; 16.00; 17.00 in 17.30
Huje:
15.00 in 15.30
Čirče:
16.00
VELIKA
NOČje
praznik vseh praznikov, praznik naše vere v vstajenje Gospoda Jezusa Kristusa in
v naše večno življenje. Procesija v čast Vstalemu bo ob 6.00 uri. Procesija bo
potekala po Glavnem trgu, mimo pošte in preko mostu reke Kokre ter pri zapori
nazaj v cerkev. Mlade prosimo, da bi nosili bandera!
Verouk
odpade veliki teden in velikonočni teden. Redni verouk je ponovno 24.
aprila.
VELIKONOČNO
SPOVEDOVANJE BO OD 11. APRILA DO VELIKE SOBOTE.
SPOVEDUJE P. LOJZE MARKELJ. ( Od 12. do 14. ure ni spovedovan
V
zrelem življenjskem obdobju se oddaljenost oblikuje v več ali manj stabilno
bivanjsko držo. Načinov oddaljenosti je seveda toliko, kolikor je oddaljenih.
Vseeno si pomagamo s tremi splošnimi tipi, ki jih lahko približamo trem
centrifugalnim momentom:
MODERNI
EMANCIPIRANEC. Gre za preprosto vztrajanje v izkustvu in mnenju, da Cerkev in
Bog nista bistvenega pomena za življenje. Zadnja stoletja se človek vse bolj
čuti emancipiranega od Boga. Ta drža ima podporo v dominantni kulturi in svoje
veliko ideološko ozadje, ki prihaja od razsvetljenstva, iz racionalizma in
ateističnega humanizma.
Najpogostejši
tip oddaljenca je, da gre za spontano prepustitev splošnemu toku, ki religijo
postavlja na zadnja mesta med človekovimi potrebami. Ideološki nasprotnik vere
je tip v zamiranju. Agresivno ideološko nasprotovanje veri popušča tudis strani laicističnih liberalnih krogov.
Tretji tip je post-moderni brezbrižnež. Ta drža je zlasti pri mladih.
Postindustrijski procesi in post-moderna kultura ustvarjata ljudi brez korenin,
brez popkovine, ki bi jih vezala na kakršnokoli mater, vključno na mater
Cerkev.
Desetere
zapovedi so božja ponudba človeku,
da
se odloči za dobro,
za
vrednote, za življenje.
So
temeljni pravilnik in naravno vodilo za človeško in krščansko
ravnanje.
Postni
čas nas vabi, da spet odkrijemo središče in jedro naše vere in iz njega
zaživimo. Kaj je to jedro, nam v enem stavku pove apostol Pavel: »OZNANJAMO
KRIŽANEGA
KRISTUSA.«
TEDEN
DRUŽINE
Letošnji
teden družine poteka od
19. do 25. marca.
Družina je v krizi. Mladi se ne poročajo in si ne ustvarjajo družin, čeprav jim
je družina v naši državi največja vrednota. Kaj storiti? Naj bo ta teden čas
intenzivne molitve, duhovnih spodbud in prebujanja zavesti vseh nas, da je
družina Cerkev v malem in tudi najpomembnejša celica življenja in prihodnosti
naroda. V teh dneh se trudimo vsi, saj je postni čas, čas milosti, da bi bile
naše družine izvir veselja in ljubezni.
Naši
mlajši veroukarji prejemajo ta teden pri verouku posebno brošurico Družina moli.
Ta brošurica je namenjena kot slikanica otrokom in staršem. Dragi starši,
uporabite to izredno zanimivo in lepo pripravljeno darilce za vašo družino, da
boste utrjevali medsebojno spoštovanje, vero in ljubezen!
Župnija
bo praznovala teden družine na Hujah, 19. marca ob 10.30 uri. Sveta maša bo v
znamenju molitve za trdnost in povezanost naših družin.
Po maši
bo darovanje – ofer za cerkev na Hujah.
ROMANJE
V RIM OB IMENOVANJU NADŠKOFA DR. FRANCA RODETA ZA
KARDINALA
Društvo
katoliških pedagogov organizira z župnijo Kranj romanje v Rim od
23. do 26. marca. Odhod
bo 23. marca ob 21. uri iz Župančičeve ulice. Romarji moramo imeti osebno
izkaznico ali potni list. S seboj vzemimo tudi hrano za prvi dan bivanja. Kdor
še ni plačal romanja mora to storiti do 20. marca 2006. Cena romanja je 37.000
Sit in če želite še med. asistenco, torej zdravstveno zavarovanje v tujini,
doplačate še 2000 SIT in poveste številko vašega potnega
lista.
BIRMA
Že
nekaj let imamo v naši župniji na tiho nedeljo birmo. Darove Sv. Duha prejmejo
veroučenci 9. razreda. Vsak izmed birmancev mora imeti opravljeno devetdnevnico
na čast Sv. Duhu. Devetdnevnica se začenja 24. marca pri večerni maši. Birma bo
2. aprila pri
polenajsti maši. Birmoval bo upokojeni beograjski nadškof dr. Franc
Perko.
Starši
in botri imajo
roditeljski sestanek pred
birmo v sredo 22. marca ob 20. uri v
župnišču. Sestanek je obvezen!
ŽUPNIJSKA
KARITAS
Prostovoljci
župnijske Karitas se trudijo, da bi lajšali težave brezposelnih in ubogih. Za
letošnji post za izdali listič. V njem predstavljajo svoje delo in vabijo k
sodelovanju še nove prostovoljce. Ta listič boste skupaj s položnico prejeli v
današnjih tiskanih Oznanilih. Tako tudi vsak izmed nas pomaga domači Karitas,
saj imamo uboge tudi med nami.
ZNAMENJA
Naša dežela je znana po številnih
cerkvah in »vaških« znamenjih. Mesto Kranj ima kar nekaj križev in kapelic.
Posamezniki zelo lepo skrbijo za znamenja. Imamo pa v mestu nekaj kapelic, ki so
sramota za naše mesto, saj so v popolnem razsulu. Ta znamenja-kapelice niso last
župnije, ampak imajo svoje lastnike. Torej morajo poskrbeti zanje lastniki in ne
župnija. Mogoče bi se zavzela za obnovo Krajevna skupnost. Ta zapis je nastal
zato, ker nekateri sprašujete, zakaj imamo po letih demokracije še vedno
zanemarjena znamenja.
ODDANE
MAŠE: Tone
Hafnar, po namenu (6X), za duše v vicah (5X), v zahvalo (5X), Ema Umek, Bisera
in Ante Grgić, Marta Bartol in hči Ivanka, Terezija Petek, Ana Prašnički, za
srečno zadnjo uro in odpušanje grehov (2X).
Človek,
ki izgubi Boga in
s tem pravo smer in mero, neizogibno iztiri. Kjer ni več nobene »mere«, je pač
samo še
samovolja in nezmernost. Prav je mogoče živeti le, če ostanemo v resnici o sebi
in o Bogu. In ta resnica je, da nas je ustvaril Bog in da je On naša pot.
V
življenju ne gre vse gladko. Že to, kako odločno najstnik »pobriše« iz
cerkvenega okolja, nam pove, da gre za svojevrstno čustveno reakcijo in da je
zdaj h korpusu krivic dodal še eno: pobeg brez slovesa. Najstnik z odhodom iz
naročja Cerkve pravzaprav ne razčisti s Cerkvijo in Bogom, temveč zadevo dodatno
zaplete in okorno potlači.
Ob
teh razmišljanjih ne smemo pozabiti na orjaško moč, ki jo ima sekularizirana
kultura nad posameznikom. Tudi tam, kjer prej obravnavanih družinskih nastavkov
za shizoidno vernost ni, se močno čuti vpliv dominantne kulture. Svet sodobnega
poganskega hedonizma in porabništva zahteva ne le denar, pač pa tudi dušo
mladostnika. Kajti, ko bo imel dušo, bo imel tudi denar. Drugače povedano: nad
mladimi kristjani se vrši pritisk, saj je oddaljenost od živega jedra Cerkve in
njenih vrednot v interesu porabniške družbe.
Oddaljenost
od Cerkve je za povrh v sodobni družbi prevladujoča drža. Če si aktiven
kristjan, boš marsikomu šel v nos, nekdo se bo norčeval iz tebe, kdo drug te bo
ideološko etiketiral. Zmigati z rameni, češ »kaj pa imam jaz s farji« pa te
pogrezne v »varno« zavetje množice.
POSTNA
POSTAVA ZA LETO 2006
Postni
čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč.
Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo
darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkve
za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na
pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega
najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do
začetka 60. leta.
Samo
zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek
od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do
bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14.
leta.
Kadar
je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini
(poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta.
Za
duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za
petke zunaj postnega časa.
PEPELNIČA
SREDAje prvi
dan strogega posta. Sveti maši bosta ob 8. uri in ob 19. uri. Pri obeh mašah bo
pepeljenje.
POSTNO
ROMANJE na
Tabor bo na prvo postno nedeljo, 5. marca 2006.
Avtobus bo odpeljal iz Čirč kot vedno 14,30 in se bo ustavil na običajnih
mestih. Nazadnje na Zlatem polju pri cerkvi. Prevoz se plača na avtobusu. Ob
15.30 bo križev pot in nato sv. maša.
ZAKONCI
ZA KRISTUSA
Katoliško
gibanje Zakonci za Kristusa vabi zakonske pare, samske od 21 let dalje,
samohranilke/ce, ločene, vdove/ce, na seminar z naslovom Krščansko življenje, ki
bo od 17. marca (ob 18. uri) do 19. marca (do 14. ure) prišolskih sestrah v Repnjah.
Namen
seminarja je obnovitev in poglobitev osebnega odnosa z Bogom in izboljšanje
medsebojnih odnosov. Predavanja so skupna, delavnice pa so ločene po navedenih
skupinah. Organizirano bo varstvo otrok. Informacije in prijave do 14. marca
na tel. (04) 23-23-116 ali 031-454-831.
BIRMA
V župniji bo letos birma na tiho nedeljo,
2. aprila pri redni polenajsti sveti maši. Birmanci bodo imeli duhovne vaje od
3. marca do 5. marca pri sestrah Uršulinkah v Mekinjah. Z birmanci bo ves čas g.
kaplan.
POČITNICE
Šolske
počitnice imajo otroci od 27. februarja do 5. marca. Tako v tem času ni
verouka.
ORATORIJ
Letos
bo oratorij, dnevi mladih, ob sklepu počitnic in sicer od
21. do 26. avgusta.
PREDVIDENA
DELA V LETOŠNJEM LETU
V tem letu imamo kar nekaj želja in
upanja, da bomo opravili naslednja dela:
- obnovili streho na župnišču in
bivših hlevih,
- obnovili hleve v koristne prostore
za garaže in mlade,
- obnovili fasado na
Pungartu,
- asfaltirali
dvorišče,
- uredili prostore za
Karitas,
- ob
pomoči države bi nadaljevali z obnovo stropa v cerkvi.
NOV
KARDINAL
22.
februarja 2006 je papež Benedikt XVI. med splošno avdienco imenoval nove
kardinale, med njimi tudi nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta, prefekta
Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. S
tem priznanjem pa dal veliko priznanje tudi slovenskemu narodu. Novemu kardinalu
čestitamo. Od 24. do 26. 3. bo zato najverjetnejenaša župnija poromala v mesto Rim, kjer
se bomo v soboto udeležili slovesne podelitve kardinalskega klobuka našemu
rojaku. Rezervirajte si čas.